Sprememba medijske zakonodaje

Sprememba medijske zakonodaje za neodvisno in profesionalno novinarstvo v javnem interesu

Pravica do obveščenosti je ena od temeljnih človekovih pravic. Z vpletanjem politike na to področje, se ta pravica ukinja, saj objektivne informacije zamenjujejo polresnice in laži.

Lastništvo medijev je preveč skoncentrirano, saj si le nekaj medijskih hiš lasti veliko večino medijskega trga. Novinarji se zaradi strahu pred izgubo zaposlitve prepogosto odločajo za samocenzuro v skladu z željami lastnikov. Lastniki na mesta novinarjev radi zaposlujejo nekvalificirane ljudi, ki niso dorasli poslu. Raziskovalnega novinarstva, razen nekaj izjem, skoraj nimamo.

Napadi na novinarje postajajo stalnica, sistematična proti-medijska kampanja vrha slovenske politike je naklepno skrhala zaupanje v njihovo delo. Gre za sistematično podrejanje nekdaj četrte veje oblasti, veje, ki je predstavljala neposreden nadzor nad delom politike.

Novinarje je prekarizacija njihovega poklica izpostavila ekonomskim pritiskom, kar je še povečalo verjetnost samocenzure

Javni mediji so postali povsem podvrženi političnemu vplivu. Ne vračamo se zgolj v čas državnih medijev temveč še bolj nazaj, v čas strankarskih medijev.

Brez medijske neodvisnosti državljanom ni zagotovljena pravica do informiranosti. V takšnem okolju demokracija ne more uspavati, svobodna izbira je namreč možna le, kadar so nam na voljo objektivne informacije in je zagotovljena medijska pluralnost temelječa na novinarski profesionalnosti in kulturi dialoga.

Krhanje medijske neodvisnosti povečuje tudi tveganja korupcije. Mediji so najšibkejši člen slovenskega nacionalnega sistema integritete.

Priča smo tudi poplavi kvazi medijev, še zlasti na družabnih omrežjih. Gre za strankarska trobila, ki pod krinko javnih medijev širijo enostransko strankarsko propagando in tudi laži v imenu medijske svobode. To ni medijska svoboda, to je zloraba medijske svobode.

Kako bomo uredili medijski prostor?

RTV bo zopet javen in neodvisen medij

• Z reformo medijske zakonodaje bomo spremenili sedanji zakon o RTV, ki je slednjo podredil političnim strankam. Zato bomo ponovno vzpostavili javni servis, ki bo omogočal pluralizem obveščanja, namesto tako imenovanega uravnoteženega obveščanja, ki ni nič drugega kot soočanje enega enoumja z drugim in zapiranje medijskega prostora drugače mislečim.
• Ker je ustanoviteljica RTV država, mora tako kot v drugih javnih zavodih in družbah v državni lasti izvajati nadzor nad njenim delovanjem. Vendar bomo v izogib političnim vplivom s strani Nadzornega sveta uzakonili, da bo za potrjevanje nadzornega sveta potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.
• Programski svet RTV bomo zaščitili pred vplivom Državnega zbora ali Vlade in izbiro svetnikov vrnili javnosti in civilno družbenim organizacijam s področja kulture, novinarstva in drugih, za delovanje javne televizije pomembnih področij. Besedo pri izbiri programskih svetnikov bodo imeli predvsem gledalci in poslušalci sami, zato bomo uzakonili bomo neposredne volitve programskih svetov javnih medijev in nominacijo kandidatov iz strani civilnodružbenih organizacij.
• V zvezi z RTV bomo z reformo v javno razpravo vključili vso zainteresirano javnost.
• Čas trajanja javne razprave bo prilagojen kompleksnosti obravnavane tematike. Zato bomo rok zanjo v poslovniku, ki predvideva vsaj 30 dni odprte javne razprave, podaljšali na 60 dni.
• RTV bomo dodatno obvezali k delovanju v javnem interesu in omogočili prost dostop do vseh javno financiranih vsebin.
• V novem Zakonu o RTV bomo izvenparlamentarnim strankam, ki prejemajo proračunska sredstva omogočili, da na tretjem, parlamentarnem programu dobijo možnost predstavitve svojih mnenj v zvezi z zakonskimi predlogi v parlamentarni obravnavi in aktualnim dogajanjem v parlamentu.
• Z reformo bomo zmanjšali odvisnost RTV od komercialne dejavnosti in ukinili reklamne oglase. Financiranje iz oglasov ne sme imeti pomena za delovanje javne radiotelevizije, ta mora imeti neodvisen vir financiranja, saj lahko drugače politika in z njo povezane gospodarske družbe ponovno pridobijo vpliv na njeno delovanje.
• Ukinili bomo obstoječi sistem plačevanja RTV prispevka in uvedli nov progresiven RTV davek, ki bi ga plačevale pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo ter zaposleni ob letnem obračunu dohodnine. Način zaračunavanja RTV prispevka je zastarel in ne sledi razvoju tehnologije. Prav tako ni pravičen do enočlanskih gospodinjstev in gospodinjstev, kjer je zaposlena zgolj ena oseba.

STA je javni, ne vladni servis

• Podobno kot RTV, bomo STA z reformo popolnoma obvezali k delovanju v javnemu interesu in zagotovili njeno neodvisnost tako, da imenovanje članov nadzornega sveta Državni zbor opravlja z dvotretjinsko večino poslancev.
• Enako bo morala STA z reformo zakonodaje dostop do svojih vsebin popolnoma odpreti javnosti.
• Čedalje bolj razširjena plačljivost spletnih medijev javnosti omejuje dostop do informacij, zato morajo biti javni mediji tisti, ki svoje javno financirane vsebine delijo prosto in ki za svoje delovanje v javnem interesu niso odvisni od komercialne dejavnosti. Morebitne izpade sredstev iz komercialne dejavnosti STA bomo zagotovili iz proračuna.

Javnim medijem bomo zagotovili stabilne vire financiranja

• Financiranje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani bo pogojeno tudi s primernim financiranjem Radija Študent.
• Sprememba RTV prispevka po skandinavskem modelu bo prinesla zadostna dodatna sredstva za opolnomočenje javnih medijev.
• Ukinili bomo financiranje zasebnih medijev iz javnih sredstev, razen kadar gre za radije posebnega pomena.

Potrebujemo jasno ločnico med mediji in trobili

• Postavili bomo jasno ločnico med javnimi mediji in mediji v splošnem družbenem interesu na eni strani in propagandnimi trobili na drugi strani. Propagandna trobila bodo morala imeti javno objavljene podatke o lastništvu in politični stranki oziroma interesni skupini, katere interese zastopajo. Te podatke bodo morala posredovati tudi v javni razvid podatkov na Ministrstvo za kulturo.
• Financiranje propagandnih trobil iz javnih sredstev ali sredstev podjetij v 25 ali več odstotni lasti bo prepovedano.
• Z reformo bomo povečali transparentnosti poslovanja in lastništva medijev. V registru medijev bodo morali biti dejanski lastniki javno razvidni.
• Vztrajali bomo tudi pri doslednjemu in učinkovitemu preganjanju sovražnega govora v medijih.

Last modified on 2022-03-01