Obnova javnega zdravstva

Največja grožnja obstoju sodobne družbe, takoj za podnebnimi spremembami in krizo biotske raznovrstnosti, so hitro naraščajoči stroški zdravstva.

Razvitejše evropske države namenjajo zdravstvu, glede na Bruto družbeni proizvod (BDP), 2-3 odstotne točke več kot Slovenija, ki je trenutno na 8,5 % oz. na približno 4,1 milijarde evrov namenjenih zdravstvu na leto. Če bi želeli priti na primerljiv nivo z npr. Nemčijo, bi to pomenilo vsaj še 2 milijardi evrov dodatnih sredstev na leto.

Parlamentarne stranke in mediji so žal tisti, ki narekujejo okvir politične sprejemljivosti znotraj katerega je daleč najbolj populistična pozicija tista o iskanju načinov za optimizacijo zdravstva. Najenostavneje je obljubiti ljudem, da bo za zdravstvo zagotovljena še dodatna milijarda na leto, ampak da se bo ta milijarda vzela z optimizacijo trenutnih neučinkovitosti v zdravstvu. Pirati na tovrsten populizem ne pristajamo, optimizacija lahko prinese dodatne prihranke, a zgolj in samo optimizacija ni dovolj.

Primerjava s številkami in trendi v drugih državah pokaže neresnost slovenske zdravstvene politike. Naše zdravstvo je v primerjavi z razvitejšimi državami podhranjeno za več kot tretjino, prebivalstvo pa se stara s podobno hitrostjo.

To pomeni, da bodo državljani Slovenije deležni mnogo slabše zdravstvene oskrbe kot državljani zahodnih držav EU.

Zdravje družbe in kakovost zdravstvenega sistema sta med seboj soodvisni, šibkejši zdravstveni sistem vodi v družbo, ki je manj zdrava, kar dodatno obremeni zdravstveni sistem in ponovi cikel.

Če zdravstvo še naprej ostane podhranjeno, bo to privedlo do zakasnelih diagnoz bolezni ter s tem do nastanka vse večjega števila zapletenejših bolezenskih stanj, ki jih je praviloma težje in dražje zdraviti. Zdravstvo bo zaradi tega samo še bolj preobremenjeno.

Med glavnimi stebri zdravstva niso le zdravniki, temveč tudi medicinske sestre in negovalno osebje, na katere se pogosto pozablja.

Manjko zdravstvenih delavcev in oskrbovalcev dodatno poslabšuje kakovost zdravstvene oskrbe in preventivo. Zdravstvu zaradi visokih stroškov zdravljenja povečanega števila težjih potekov bolezni ostaja vse manj denarja, zaradi česar na koncu ni moč dvigniti plač ali zdravstvenemu kadru kako drugače izboljšati slabih pogojev za delo. Ker je delo v takšnih pogojih in za tako nizko plačilo neprivlačno, je kadrovski primanjkljaj nepresenetljiv.

Situacijo nam otežuje še skupni evropski trg, saj je manko medicinskih sester in oskrbovalnega kadra univerzalen pojav v vseh starajočih se družbah. Znotraj skupnega trga delovne sile bodo delavci odšli v tiste države, ki so jih pripravljene najbolje plačati za isto delo, Slovenija pa se pri zdravstvenih delavcih žal ne uvršča v nabor takšnih držav.

Primer črnega scenarija, ki se mu moramo izogniti so ZDA, kjer je javni zdravstveni sistem odpovedal. Delež izdatkov za zdravstvo v ZDA danes znaša približno 17 % ameriškega BDP, standard storitev, pa je za večino prebivalstva neprimerljivo nižji od držav Evropske unije.

V javno zdravstvo moramo vlagati več. Odločamo se med tem ali bomo za dober zdravstven sistem v bližji prihodnosti začeli na letni ravni plačevati 1-2 milijardi evrov več, ali pa bomo dovolili zdravstvu da se sesede, za kar bomo na dolgi rok plačali grozovito ceno.

Kako bomo to uredili?

Ob nevarnosti sesutja zdravstvenega sistema, ki se bo ob nadaljevanju trenutnih trendov le zaostrovala, bo naša prioriteta agresivnejša investicijska politika v zdravstvu in to do te mere, da bomo dosegli nivo zahodne evrope z 10-11 % letnim deležem izdatkov za zdravstvo v BDP in to okvirno v desetih letih. To pomeni postopen dvig izdatkov iz zdajšnjih 4,1 na približno 6,1 milijard evrov do leta 2032.

Namen povečevanje izdatkov za zdravstvo moramo razumeti kot investicijsko politiko za našo prihodnost. Če tega denarja za zdravstvo ne namenimo zdaj, nas v prihodnosti čakajo krepko višji računi za zdravstvene storitve in nižja kakovost storitev.

Zagotovili bomo preglednost in učinkovitejši sistem naročanja opreme

• Ustanovili bomo posebno agencijo za izvajanje centraliziranega naročanja opreme in materiala v zdravstvu, ki bo preko javnih razpisov opremo direktno naročala od dobaviteljev. S tem bomo zagotovili kakovostnejšo opremo in učinkovitejše zdravstvo.
• Zaščitili bomo žvižgače za učinkovitejši boj s korupcijo v zdravstvu.
• Zaostrili bomo zakonodajo, ki ureja lobiranje in protikorupcijsko zakonodajo.

Zdravstvo bomo z reorganizacijo naredili bolj učinkovito

• Uvedli bomo upravljavsko izobraževanje bodočih direktorjev bolnišnic in depolitizirali kadrovsko politiko v zdravstvu.
• Spremenili bomo sistem financiranja zdravstva. Plače zdravnikov in režijski stroški bodo financirani kot fiksna postavka glede na sistemizacijo izvajalca ter glede na izstavljene račune, ne kot delež glede na točkovni sistem. Sistem točkovanja za financiranje posegov iz strani zdravstvenih zavarovalnic se bo uporabljal samo za storitve koncesionarjev.
• Zagotovili bomo zaposlitev administratorjev v zdravstvu za razbremenitev obstoječega zdravstvenega kadra.
• Prenovili bomo sistem e-zdravstva s skupnim sodelovanjem informatikov in zdravstvenih delavcev. Le prek sodelovanja vseh uporabnikov v odločevalskem procesu bo sistem postal uporaben.

Spremenili bomo standarde in normative saj so obstoječi močno zastareli

Zdravstvu bomo zagotovili primerno usposobljen kader

• Izboljšali bomo izobraževalni sistem za bodoče zdravstvene delavce, izboljšali povezave med raziskovalnimi inštituti in univerzo, ter okrepili mednarodno sodelovanje izobraževalnih ustanov.
• Izboljšali bomo življenjske pogoje študentov in dijakov, ki se izobražujejo, da bi postali del zdravstvenega sistema.
• Spodbujali bomo večji vpis na zdravstvene in medicinske fakultete ter zdravstvene srednje šole.
• Uzakonili bomo pravilo, da bo po dokončanem študiju medicinski delavec dolžan delati določeno število let v javnem zdravstvu, v nasprotnem primeru pa državi vrniti stroške svojega izobraževanja.
• Odpravili bomo nesmiselne omejitve s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci in študentje medicine iz tujine, ki si želijo delati v našem zdravstvenem sistemu.

Prioritetno bomo uredili plače medicinskim sestram, negovalnemu kadru, podpornemu kadru v zdravstvu, mladim zdravnikom, šele nato bodo dvigov deležni ostali zdravniki.

• Poleg višjih plač bomo zdravstvenim delavcem zagotovili brezplačen vrtec za otroke in ugodna stanovanja.

Investirali bomo v opremo in infrastrukturo

• Zagotovili bomo sredstva za nakup flote štirih namenskih reševalnih helikopterjev ter vzpostavitev nove helikoptersko bazo na Primorskem.
• Financirali bomo gradnjo zdravstvene infrastrukture s poudarkom na široki dostopnosti kakovostnih storitev in sodobne opreme.
• Financirali bomo gradnjo manjših domov za starejše, s katerimi bomo preprečili nepotrebne smrti zaradi širjenja nalezljivih bolezni med prebivajočimi v DSO.
• Financirali bomo modernizacijo sistema e-zdravstvo in sistema nudenja nujne medicinske pomoči.

Izboljšali bomo programe javnega zdravja in spodbujali zdravo življenje

• Uvedli bomo programe zmanjševanja razširjenosti kajenja in alkoholizma v družbi.
• Zagotovili bomo dodatno finančno podporo športu in kolesarjenju.
• V šolah bomo zaposlili prehranske svetovalce, dostop do prehranskega svetovalca bomo uredili tudi za širšo populacijo.
• Spremenili bomo sistem dodeljevanja kmetijskih in drugih subvencij, ki urejajo razmerja cen posameznih tipov hrane na trgu, tako da bo spodbujena poraba bolj zdravih prehranskih opcij.
• Preusmerili bomo državne subvencije iz gospodarskih dejavnosti, ki proizvajajo nezdrave produkte in storitve, v gospodarske dejavnosti, ki proizvajajo zdrave

Kako bomo vse to financirali?

Zagotovili bomo nove sistemske vire

• Dodatnih 50 milijonov evrov bomo pridobili s prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z zasebnih zavarovalnic na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
• Postopoma bomo povečali prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje.
• To pomeni, da bo del finančnega bremena prenesen na delodajalce, ki uporabljajo delovno silo prebivalstva.
• Velik del bolezenskih stanj v današnji družbi je direktno povezanih z delovno aktivnostjo. Delodajalci so zato dolžni financirati odpravo nastale škode na zdravstveno stanje delovne sile, hkrati pa bodo ob kvalitetnejšem javnem zdravstvu delodajalci imeli na voljo bolj zdravo delovno silo in s tem višjo produktivnost in manjše stroške financiranja bolniških odsotnosti od dela.

Zadolževanje za namene financiranja zdravstva bo temeljilo na realni oceni nujnih potreb in prihrankov, ki jih lahko ustvarimo z boljšo opremo in kakovostnejšimi storitvami

• Zadolževanje bo namenjeno predvsem za financiranje izvajanja preventive in krpanja najbolj akutnih lukenj v zdravstvu. Ko programi preventive pričnejo kazati rezultate, bodo ti prinesli prihranke v javne blagajne in s tem bo omogočeno srednjeročno vzdržno financiranje vračanja posojil. Smotrnost zadolževanja je odvisna od tega, kako denar, za katerega se zadolžimo, porabimo.
• Uvedli bomo program spodbujanja domačega zadolževanja z namenom preusmeriti denar z računov ljudi v dolgoročno financiranje zdravstva.