Obrambna politika

Obramba je pomemben steber državnosti in suverenosti in temu primerno zahteva izjemno visoka vlaganja v vzdrževanje in sledenje posodobitvam obrambnih sistemov.

Biti član zavezništva NATO omogoča, da strošek obrambe relativno nizek, vendar jemlje vojaško in zunanjepolitično suverenost, kar se lahko na dolgi rok izkaže za pogubno. Ker nimamo visokotehnoloških vojaških sredstev, bomo morali npr. zavezništvu prispevati v ljudstvu, kar pa je za vzdrževanje teritorialne obrambe majhnega naroda lahko usodno.

Naš namen ni zmanjševanje stroškov za “vsako ceno”, temveč dati ustrezen poudarek nacionalni in teritorialni varnosti, tako v stanju miru kot v morebitnem vojnem stanju.

Ob tem se moramo zavedati, da se bojno polje v 21. stoletju širi tudi v kibernetski prostor in celo v orbito planeta. Zaradi slabšanja klimatskih razmer se povečujejo tudi potrebe po krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kjer vojska pomaga s svojimi silami in tehničnimi sredstvi. Ker sodobne tehnologije omogočajo vse večji nadzor nad ljudmi, rastejo tudi potrebe po povečanju kontra obveščevalne dejavnosti za zamejevanje tovrstnih vplivov.

V zadnjih letih smo priča predragim nepremišljenim in netransparentnim nakupom vojaške opreme ter sistemski korupciji v Slovenski vojski in drugih obrambnih strukturah, ki so postale igrišče kratkoročnih političnih vizij, finančno pa podlegajo lobistom, katerih edini cilj ni dobrobit obrambnega sistema države, pač pa profit organizacij, za katere delajo.

Hkrati so objekti in oprema Slovenske vojske zastareli, novejša oprema pa priteka prepočasi in ni optimizirana glede na potrebe, temveč glede na lobistične interese predvsem glavnih orožarskih multinacionalk zveze NATO. Tako ni presenetljivo, da Slovenska vojska za stanje pripravljenosti dobiva slabe ocene.

Vprašanje kibernetske varnosti je bilo v Slovenski vojski predolgo zapostavljeno. Kibernetska obramba ni zares vključena v strateški, operativni in taktični nivo obrambe.

Poleg civilnih organizacijskih struktur obrambnega sistema, je tudi Slovenska vojska vpeta v mednarodno pomoč v primeru naravnih in drugih nesreč, a tudi tu ostaja veliko prostora za izboljšave.

Sodelovanja s civilnim sektorjem na področju razvoja in raziskav je izredno skopo, žal pa slovensko gospodarstvo onemogočajo interesi Natovih multinacionalk, ki so glavna ovira, da bi naše gospodarstvo lahko sodelovalo pri oboroževanju in opremljanju domačih obrambnih struktur.

Kako bomo to uredili?

• Naredili bomo celovito analizo obrambnega in zunanjepolitičnega sistema, ki bo odgovorila na vprašanje, kakšne obrambne sile potrebujemo za teritorialno obrambo Slovenije.
• Izdelali bomo strategijo delovanja Slovenije v spremenjeni globalni varnostni situaciji, glede na naš geopolitični položaj.
• Sodelovanje v mednarodnih vojaških operacijah, operacijah pomoči ob naravnih nesrečah in krizah bomo utemeljili izključno na bilateralnih dogovorih med državami in na resolucijah varnostnega sveta ZN. Ob tem pa bomo vključili tudi druge državne sektorje in sekundarno upoštevali slovensko gospodarsko strategijo, ki jo bomo razvili v okviru gospodarske politike.
• S spremembo prioritet ter optimizacijo stroškov opremljanja bomo zagotovili ustrezno opremljenost in privarčevali denar, ki ga bomo namenili tudi za višje plače zaposlenih v uniformiranih poklicih obrambnega sistema, predvsem pa bomo odpravili vse kršitve delovnopravne zakonodaje.
• Slovenija se mora, kjer je to mogoče, za nakup in razvoj obrambne opreme in orožja osredotočiti na slovenske proizvajalce in institucije ter tako spodbujati slovensko gospodarstvo.
• V specifičnih sektorjih moramo spodbujati razvoj naprednih vojaških tehnologij za lastno uporabo in izvoz ter posledično z vojaškimi razvojnimi sredstvi pospešiti razvoj, ki bo koristil tudi civilnemu sektorju.

Naročila za vojaško opremo morajo biti transparentna in nekoruptivna.

• Kupljena oprema mora biti odobrena s strani pripadnikov obrambnih struktur, ki to opremo uporabljajo. Oprema, ki jo kupujemo z davkoplačevalskim denarjem, mora biti primerna za odzivanje na varnostne grožnje predvsem teritorialno, uporabna pa mora biti tudi za mednarodno sodelovanje.

Večji poudarek bomo namenili kibernetski varnosti.

• Stopnja ogroženosti Slovenije je v trenutnem geopolitičnem položaju nizka, kljub temu pa je še najbolj ogrožena na kibernetskem področju. Potrebujemo dobro izobražene strokovnjake in posledično dobro izdelan program usposabljanja teh oseb ter mednarodno sodelovanje na področju kibernetske varnosti predvsem z državami z interesi, ki so podobni našim.
• Reorganizirali bomo enote, ki zagotavljajo kibernetsko varnost, tudi s tem, da jim bomo namenili več pripadnikov ter finančnih sredstev za zaščito pred grožnjami za državljane, institucije in državo.
• Z reorganizacijo Slovenske vojske bomo okrepili njeno sposobnost izvajanja teritorialne obrambe.
• Sistem nacionalne varnosti kot celota ne zagotavlja zgolj suverenosti Slovenije, temveč tudi pomoč svojim državljanom v primeru naravnih nesreč in kriz ter je ogledalo humanitarne usmerjenosti Slovenije v mednarodnem prostoru, kjer pomaga zagotavljati mir in stabilnost ter spodbuja trajnostno globalno sodelovanje za mir, razvoj in obstanek človeške civilizacije.
• Prednostna naloga bo pospešena in pravilna informatizacija s ciljem povečanja učinkovitosti.
• Vzpostavili bomo tehnološko enotno informacijsko omrežje organov nacionalne varnosti. Ta bo zagotavljala sodobne in medsebojno skladne storitve vsem organom nacionalne varnosti, upoštevajoč njihovo avtonomnost.
• S spremembo ustave v njenem 3.a členu bomo zagotovili, da bo Slovenska vojska suveren branilec Slovenskega teritorija in se udeleževala mednarodnih operacij samo na podlagi bilateralnih dogovorov ali mandata Združenih Narodov.
• Zavzemamo se za izstop Slovenije iz zveze NATO in za vzpostavitev skupnih evropskih varnostnih struktur in zavezništev. Prizadevali si bomo za skupne količinske nabave z zavezniki, kar bo pripomoglo k večji transparentnosti in nižji ceni nakupov.

Vpeljava LTE in 5G v nacionalno komunikacijsko mrežo.

• Vzpostavili bomo enotno skupno komunikacijsko omrežje, temelječe na tehnologijah LTE in 5G; v začetni fazi za učinkovit in hiter prenos podatkov, kasneje tudi kot nadomestilo obstoječih komunikacijskih omrežij.
• Vzpostavili bomo informacijsko rešitev za učinkovito izmenjavo podatkov med vsemi podsistemi nacionalne varnosti.

Spremenili in dopolnili bomo zakonodajo.

• Vzpostavili bomo sistem bonitet za upokojene pripadnike obrambnih sil, pri čemer bo višina bonitete odvisna od njihove udeležbe v obrambnih akcijah.

Obrambni sistem bomo depolitizirali in profesionalizirati, še posebej na strokovnih funkcijah(načelnik generalštaba, načelnik GZS, itd.).

• Pridobitev naziva načelnika generalštaba, načelnika GZS in CZ bo stvar napredovanja v naziv glede na izpolnjevanje pogojev, ustvarjenih s preteklim delom znotraj obrambnega sistema države.
• Profesionalizirali bomo nadzorne službe obrambnih struktur, predvsem z uporabo sodobnih informacijskih orodij in dosledno izbiro kadrov glede na poznavanje domače in mednarodne zakonodaje ter preteklo delo.

Last modified on 2022-03-01