Beg možganov ali beg delovne sile?
Ustavimo množično odhajanje visoko izobraženih kadrov v tujino
Beg možganov predstavlja manjši del problematike dnevnih ekonomskih migrantov v sosednje države ali ekonomskih migrantov v druge tuje države. Po podatkih ljubljanske območne službe zavoda za zaposlovanje bo v letu 2022 primanjkovalo delovne sile v kar 108 poklicih. Najbolj primanjkuje delavcev v gradbeništvu, elektroindustriji, vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, logistiki in varnosti. Kam ti ljudje odhajajo? Po podatkih statističnega urada je v podravski regiji 130 tisoč delovno aktivnih prebivalcev.
Preberi večEkonomska demokracija in lastništvo zaposlenih
Zadruge so alternativa klasičnemu korporativnemu upravljanju gospodarskih družb. Z različnimi oblikami vključevanja delavcev v odločitve podjetja že več kot 200 let poskušajo vzpostaviti most med delom in lastništvom. Z združevanjem posameznikov v večje enote in skupnim nastopom na trgu zadruge poskušajo kljubovati monopolom in družbeni škodi, ki jo ti povzročajo.
Različne oblike zadrug imajo po svetu merljivo pozitivne učinke na lokalna in nacionalna gospodarstva z ustvarjanjem kvalitetnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.
Preberi večEvropska monetarna unija
Evropska monetarna unija temelji na izkoriščanju manj razvitih članic Evropa mora postati tudi fiskalna in socialna unija, sicer ji grozi dezintegracija.
Sistem mednarodne trgovine, v katerem različna gospodarstva medsebojno trgujejo v isti valuti, vendar se zunanjetrgovinski primanjkljaji in presežki medsebojno ne uravnavajo v obliki investicij, je nevzdržen.
Razvitejše države Evropske unije so si na tak način nabrale veliko količino premoženja na račun revščine v manj razvitih državah, predvsem evropskega juga, ki danes drvijo v permanentno recesijo in bodo še dolgo let v dolžniški krizi.
Preberi večIzboljšajmo upravljanje z državnim premoženjem
Izboljšajmo upravljanje z državnim premoženjem Politizacija vodilnih kadrov v javnih podjetjih ter zlorabe le teh za klientelizem in korupcijo siromašijo državno blagajno in znižujejo kakovost javnih storitev.
Večina premoženja v državni lasti služi opravljanju katere izmed družbeno pomembnih funkcij. Gre za t.i. ključno infrastrukturo.
Zagotavljanje kakovostnih javnih storitev z investiranjem v razvoj ključne infrastrukture je bistvenega pomena za konkurenčnost gospodarstva ter življenjski standard ljudi, zato je iztiskanje dobička iz takšnih podjetij namesto vlaganja v razvoj strel v koleno.
Preberi večKonec poceni gospodarstva
Če želimo svoje plače približati razvitim državam, moramo posodobiti lastno gospodarstvo. Povečajmo dodano vrednost z raziskavami, inovacijami in izdelavo končnih izdelkov.
Problem slovenskega gospodarstva ni nizka produktivnost na zaposlenega v smislu količine proizvedenih izdelkov, temveč v tem, da so slovenska podjetja pogosto samo dobavitelji tujim podjetjem in kot taka dosegajo mnogo nižjo maržo, kot podjetje, ki sestavi in proda končni izdelek. Namesto v podizvajalstvo se je bolj primerno osredotočiti na raziskave, sofisticirano proizvodnjo in stik s strankami.
Preberi večPlatformna ekonomija
PLATFORMNA EKONOMIJA – POT V DIGITALNO SUŽNJELASTNIŠTVO ALI ZGODBA, KI JO LAHKO S PAMETNO ZAKONODAJO PRETVORIMO V ZGODBO O USPEHU? Potreba po oblikovanju nove družbene pogodbe in ekonomske demokracije je neizbežna.
Razvoj tehnologije praviloma prinaša večjo učinkovitost, na račun katere nastajajo prihranki, a se hkrati s tem tudi korenito spreminjajo delovni procesi in vplivi teh procesov na okolje, v katerem ti potekajo, spreminja pa se tudi delitev prihodkov ter delež prispevanih sredstev v delovnem procesu med delavci in delodajalci.
Preberi večPravična obdavčitev
Vzpostavimo davčni sistem, ki bo spodbujal pošteno delo in zaslužek. Namesto pritiskanja ljudi se usmerimo na pravičnejšo obdavčitev velikih podjetij in tehnoloških velikanov.
Davčni sistem trpi zaradi visoke obdavčitve dela in nizke obdavčitve dejavnosti, ki negativno vplivajo na družbo.
Javne storitve, ki jih država nudi svojim prebivalcem, se plačajo iz javnih prihodkov, v Sloveniji ti izvirajo predvsem iz davka na dodano vrednost, torej potrošnje končnih kupcev.. Žal je zadolževanje edini način za ohranitev nivoja javnih storitev, ko javne finance padejo pod vzdržno raven, vendar z zadolževanjem zgolj odlašamo rešitev problema in obremenjujemo prihodnje generacije.
Preberi večPrizemljene finance so pot do uresničitve visokoletečih ciljev
Javnih financ se moramo lotiti previdno. Naš finančni načrt bo omogočil vzdržen proračun, kakovostne javne službe in visok tempo investicij.
Javne finance Slovenije so zdaj dolgoročno nevzdržne. Vlade trošijo brez vizije in merljivih ciljev. Sredstva se dodeljujejo po inerciji, nepredvidljivost investicij pa draži gradnjo. Izpolnjevanja ciljev se ne vrednoti za nazaj, kar vodi v velike izgube.
Trenutni javni dolg države znaša okoli 80 odstotkov BDP. Čaka nas faza okrevanja gospodarstva po covidni krizi in konsolidacija javnih financ.
Preberi večProgram za podjetnike
Prihodnost države je v rokah tistih, ki jo financirajo.
Zasebni sektor je gonilna sila gospodarstva. Njegova rast pomeni tudi dvig življenjskega standarda zaposlenih, pokojnin, kakovosti javnih storitev, pa tudi ugleda Slovenije v svetu, zato želimo podjetnikom zagotoviti najboljše možne pogoje.
Prijaznost.
Uveljavljali bomo pristop države v korist uporabnikov njenih storitev. S poenostavitvijo birokracije bomo povečali učinkovitost uradnikov in inšpekcij. Z digitalizacijo bomo olajšali stik uporabnikov s pristojnimi organi ter pospešili postopke.
Preberi večProsto delo - piratski model poenostavitve sistema dela
Sistem dela potrebuje temeljito reformo. Prekarne zaposlitve so v strmem porastu vse od pričetka finančne krize 2008. Izkoriščanje delavcev se je zaradi pomanjkljive zakonodaje in odsotnosti inšpekcijskih nadzorov močno razbohotilo.
Seveda moramo ločevati samostojne podjetnike, ki se prostovoljno odrečejo varnosti redne zaposlitve v zameno za večjo svobodo in dobro plačilo, od tistih, ki jih v odprtje s.p.-ja prisili dejanski delodajalec. V slednjem primeru status samostojnega podjetnika zaradi nižjih davkov poglavitno služi izkoriščanju cenejše delovne sile, ki se ji odrekajo najosnovnejše pravice.
Preberi večRešitve za avtomatizacijo in množično brezposelnost, ki jo ta prinaša
Tehnološke inovacije, kot je bil denimo tekoči trak, so v preteklosti zmanjšale število delavcev potrebnih v proizvodnji, a je hkrati večja učinkovitost znižala ceno izdelkov in dvignila povpraševanje. Zaradi povečane proizvodnje je industrija lahko zaposlila mnogo več ljudi, kot jih je bilo zaradi inovacij odpuščenih.
A tehnološke inovacije že zadnjih nekaj desetletij ne ustvarjajo toliko novih delovnih mest, kot jih nadomestijo. Raziskave iz ZDA kažejo, da zadnjih 30 let za vsakega dodanega robota v delovnem procesu brez službe ostanejo povprečno trije delavci, dvig števila robotov na tisoč prebivalcev za 1 enoto pa zmanjša zaposlenost v državi za 0,2 %.
Preberi večSkrajšanje delovnega časa
Uvedba krajšega delovnega časa kot odziv na epidemijo in izzive prihodnosti.
Kot smo videli iz nedavnega islandskega pilotnega programa 4-dnevnega in 6-urnega delovnega tedna, ta ne izboljša le dobrega počutja delavcev, ampak tudi ohranja ali celo povečuje produktivnost na delovnem mestu, torej je koristen tako za delavce kot za delodajalce.
4 dnevni delovnik s pilotnimi programi testirajo še v Španiji, na Finskem, Švedskem, na Novi Zelandiji, o njem pa razmišljajo v Nemčiji, Združenih državah Amerike in na Japonskem.
Preberi večVesolje je nova frontiera razvoja človeštva
Vesolje je nova frontiera razvoja človeštva, je priložnost, ki je ne smemo zamuditi. Zahvaljujoč tehnološkim prebojem, predvsem razvoju raket, ki jih je moč znova uporabiti, ter serijski proizvodnji komponent in obuditvi zanimanja za vesoljsko industrijo postaja dostop do nizkozemeljske orbite vse cenejši, potencial za dodatno znižanje cene pošiljanja materiala v orbito pa je še zelo velik.
Trenutno večino rasti vezane na sektor vesoljske industrije predstavljajo vlaganja v nove satelite, s katerimi se vse hitrejši internet širi v še zadnje odročne kotičke planeta.
Preberi večZaščita zasebnosti samostojnih podjetnikov
Vsi poznamo spletne strani, ki objavljajo podatke pravnih oseb, torej podjetij, društev, pa tudi samostojnih podjetnikov, ki jih slovenska zakonodaja večinoma obravnava kot pravne osebe, čeprav to dejansko niso.
Vsi ti podatki so javnosti na voljo tudi v uradnih evidencah AJPES, kjer za dostop uporabnik potrebuje brezplačni uporabniški račun. Podatki so javnosti dostopni, so pa zaščiteni pred iskalniki, kot je npr. Google.
V nasprotju z AJPES-om pa spletne strani, ki te podatke pravzaprav pridobijo od omenjene agencije, podatkov ne ščitijo pred indeksiranjem s strani spletnih iskalnikov.
Preberi večIndustrija, pripravljena na spremembe
Zapiranje tovarn in masovna odpuščanja delavcev v industriji so nova neizbežna realnost.
Ob vsaki odločitvi lastnikov o zapiranju proizvodnje in odpuščanju delavcev slišimo krike brezupa. Slednje je še posebej izrazito v manjših krajih, kjer gre pogosto za “socialne bombe”, saj se zaradi posledic dolgoletne centralizacije države in neučinkovitega črpanja ter porabe kohezijskih sredstev lokalna gospodarstva še leta kasneje ne opomorejo. Takšna je realnost nove tehnološke dobe, pri zapiranju tovarn pa gre le za pokušino tistega, kar nas še čaka in več kot očitno je, da se na to ne pripravljamo.
Preberi več
