Energetski viri in učinkovita raba energije
Učinkovita raba energije je eden od pogojev trajnostnega razvoja
Tehnološki razvoj, digitalizacija, obnovljivi viri, električna vozila, ogrevanje s toplotnimi črpalkami ter čedalje boljša razvitost Slovenije imajo za posledico povečevanje porabe električne energije. Zmanjševanje onesnaževanja pri ogrevanju s tradicionalnimi energenti je učinkovito mogoče doseči z uporabo toplotnih črpalk, ki pa za svoje delovanje zahtevajo električno energijo. Zavzemamo se za trajnostno, pregledno in varno dolgoročno oskrbo z energijo. Pri tem je nujno tako pri gospodarstvu kot vseh prebivalcih spodbujati energetsko učinkovitost in učinkovito rabo energije.
Preberi večGozd je orodje v boju zoper podnebne spremembe
Gozd je lahko eno naših najmočnejših orodij v boju zoper podnebne spremembe Slovenski gozdovi so ogroženi. Njihovo gospodarsko izkoriščanje je potrebno omejiti in postopoma širiti gozdne rezervate.
Gozdni rezervati obsegajo le 0,8 % površine slovenskih gozdov, pred človeškimi posegi pa je povsem zaščitenih le 0,04 %. Pragozdovi so zadnji koščki še zares neokrnjene narave in so izjemno pomembni za opazovanje razvijanja ekosistemov ter prihodnje načrtovanje konzervacije in obnove gozdnih habitatov.
Preberi večJedrska energija
Jedrska energija - pot v prihodnost brez izpustov toplogrednih plinov in prašnih delcev Slovensko energetsko politiko moramo graditi na realnih temeljih, saj drugače ne bomo mogli zagotoviti trajnostnega in ekološko vzdržnega razvoja Slovenije
Človeštvo ima razpoložljive tehnologije, s katerimi lahko prepreči kolaps podnebja in ekosistemov na Zemlji, a se ta zaradi nadaljnje rabe fosilnih goriv približuje z vse večjo hitrostjo.
V Nemčiji so se zaradi zapiranja jedrskih elektrarn emisije CO2 povečale za 36 milijonov ton letno, kar predstavlja 1,8 milijarde dolarjev dodatnega ekološkega stroška na leto.
Preberi večKakovostno in lokalno pridelana hrana
Zagotovili bomo kakovostno in lokalno pridelano hrano po pošteni odkupni ceni za kmetovalce Trenutna kmetijska politika ima svojo ceno. Med epidemijo so slovenski kmetje zavrgli na stotine ton svojih pridelkov, ki jih niso mogli prodati, saj jim odkupne cene, mizerno nizke zaradi premoči tujih uvoznikov, niso omogočale niti kritja osnovnih stroškov.
Industrijsko kmetijstvo ima veliko negativnih posledic na okolje, predvsem z izpusti toplogrednih plinov, zastrupljanjem podtalnice s pesticidi in uničevanjem biodiverzitete.
Preberi večKriza biotske raznovrstnosti
Iz krize biotske raznovrstnosti izhajajo vse krize, ki se tičejo narave, okolja, tudi našega zdravja in obstoja. Zato kriza biotske raznovrstnosti zahteva takojšen in celovit odziv.
Zaščita narave in temu primerna prilagoditev delovanja gospodarstva in družbe kot celote morata postati prioriteti celotnega človeštva.
Na tisoče vrst živali in rastlin izginja iz pokrajine. Čas je za spremembo pristopa države k ohranjanju narave.
Zaradi prekomernega izkoriščanja narave so nekdaj razširjene vrste danes zelo redke, mnoge so celo izumrle.
Preberi večNadzor nad spoštovanjem okoljskih predpisov
Poostren nadzor nad spoštovanjem okoljskih predpisov Ministrstvo za okolje in prostor mora postati branik interesov narave, ne investitorjev.
Slovenija je država intenzivnega lobiranja za rahljanje okoljskih regulacij.
Ministrstvo za okolje in prostor je ministrstvo, ki nikoli ni zares delovalo v interesu okolja in narave. Pod ministrovanjem Andreja Vizjaka se je vloga MOP kot institucije, ki deluje proti naravi, močno okrepila. Razlog tiči v podrejenosti strokovnih institucij ministru za okolje in njegovemu kabinetu.
Preberi večOdstranjevanje rečnih ovir
V Sloveniji imamo približno 27.000 kilometrov rek, na njih pa naj bi stalo okrog 4000–5000 manjših jezov ter še vsaj 400 malih in 50 večjih hidroelektrarn. Skupaj imamo tako v povprečju približno eno oviro na petih kilometrih vodotokov.
Večina ovir je bila postavljena v 19. in v začetku oz. sredini 20. stoletja. Gre za različne mline in žage, ki so davno tega poganjali industrijo ter protipoplavne pregrade in zajetja. Na njih smo se navadili, saj stojijo že več generacij in ni več nikogar, ki bi pomnil, kakšne so bile reke pred zajezitvijo.
Preberi večPrepoved hidravličnega lomljenja
Popolna prepoved pridobivanja plina s hidravličnim lomljenjem in skladiščenja odpadne vode v geoloških plasteh Čeprav bi nam hidravlično lomljenje prineslo kratkotrajne finančne koristi in ugoden plin, sta škoda za okolje in rizičnost procesa enostavno preveliki.
Fosilna goriva, med njimi tudi zemeljski plin, ne morejo biti energenti prihodnosti.
Pridobivanje plina s hidravličnim lomljenjem poteka tako, da se v geološke plasti vbrizga velika količina vode, pomešane s kemikalijami, ki ob izčrpanju za seboj pusti pot, skozi katero lahko plin, razpršen po geološki plasti, uhaja na površje.
Preberi večPrilagajanje na posledice podnebnih sprememb
Ker so generacije politikov, intenzivno lobirane iz strani fosilno-gorivnih korporacij zanemarjale svojo dolžnost ukrepanja zoper podnebne spremembe, smo zdaj postavljeni v nezavidljiv položaj, ko je za preprečitev nekaterih katastrof že prepozno.
Naloga zdajšnjih in prihodnjih generacij ne bo le preprečiti zaostrovanje podnebnega kolapsa temveč tudi blažiti posledice tistih podnebnih sprememb, ki jih na tej točki več ne moremo preprečiti.
Slovenija se trenutno segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar pomeni, da nas bodo posledice podnebnih sprememb prizadele veliko bolj intenzivno kot druga področja na svetu.
Preberi večRudarjenje na zaščitenih območjih ni sprejemljivo
Si želite odpiranj novih rudnikov litija na zaščitenih območjih narave? Mi si jih ne, a na žalost je veliko odločevalcev nasprotnega mišljenja.
Evropski parlament je sprejel amandma, ki bi utegnil na široko odpreti vrata rudarjenju na zaščitenih območjih Nature 2000.
Evropska komisija je ustvarila seznam za gospodarstvo kritičnih surovin, ki bi jih v prihodnosti lahko primanjkovalo. Večinoma gre za redke kovine, za dobavo katerih je Evropska unija skoraj popolnoma odvisna od uvoza.
Preberi večSežigalnice
Sežigalnice kot orodje trajnostnega upravljanja z najbolj problematičnimi odpadki Sežig pod strogo reguliranimi pogoji, skupaj z varnim skladiščem odpadnega pepela, je najbolj trajnostna rešitev za upravljanje s komunalnim blatom.
Področje upravljanja z odpadki je v Sloveniji izredno slabo urejeno, za odvoz odpadkov plačujemo velike zneske. Sistem sledenja, ali se odpadke, ki jih zunanjim izvajalcem prepustijo javne službe, res odloži na okoljsko sprejemljiv način, pa je neučinkovit. Hkrati nastajajo velike deponije embalaže, ki so že nekajkrat zagorele.
Preberi večTrajnostni promet in mobilnost
Promet predstavlja v Sloveniji enega od večjih onesnaževalcev okolja, to moramo urediti.
Slovenija se uvršča med tranzitno najbolj obremenjene države, skozi katero sta speljana dva evropska koridorja, ki povezujeta evropski kontinent. Za razliko od dobre cestne infrastrukture je železniška infrastruktura potrebna korenite prenove in nadgradnje skladno z kohezijsko politiko EU.
Z investicijami v boljšo in predvsem hitrejšo železniško infrastrukturo ter selitvijo tovornega prometa na železnice rešujemo tudi probleme časovno odvisne preobremenjenosti cestne infrastrukture in reševanje prometnih zastojev, kar posledično pomeni tudi večjo prometno varnost.
Preberi večTrajnostno gospodarjenje z gozdovi
Izgubljamo kvalitetne gozdove! Ustavimo njihovo propadanje, olajšajmo delo gozdarjem in okrepimo biotsko raznovrstnost pokrajine.
Slovenske gozdove ogrožajo naravne nesreče, bolezni in napadi lubadarja. Nepravilno pogozdovanje vpliva na večjo občutljivost dreves, pogostejše napade škodljivcev in večjo dovzetnost za bolezni. Negativni učinki podnebnih sprememb, vremenskih nihanj in kemičnega onesnaženja slabijo zdravje gozdov in zmanjšujejo njihovo reprodukcijsko sposobnost.
Slovenija sicer spada med najbolj gozdnate države v Evropi. 1.180.281 hektarjev gozdov pokriva več kot polovico površine države, ob tem pa imamo še 14.
Preberi večUpravljanje z okoljskimi dajatvami in subvencijami
Sredstva, ki jih imamo na voljo za transformacijo v okoljsko vzdržno družbo so omejena. Država mora s sredstvi in regulacijami ravnati preudarno.
Koncesije za rabo naravnih surovin in dajatve, ki jih za onesnaževanje plačujejo podjetja so prenizke, sredstva, ki jih na račun okoljskih dajatev pridobi država pa se ne uporablja za projekte, ki bi bili dejansko okolju prijazni, ravno nasprotno, subvencioniranje projektov kot so bioplinarne dodatno pospešuje uničevanje okolja.
Predvsem tujim podjetjem je država podelila veliko koncesij za pridobivanje osnovnih dobrin med katerimi izstopa predvsem voda, tuja podjetja naj bi si lastila kar 80 odstotkov vseh vodnih vrtin, koncesije pa smo jim podelili za obdobja do 30-ih let.
Preberi večUvedba univerzalne pravice do popravila
Zares lastimo si le tisto, kar lahko popravimo.
Zaradi želje po čim večjem dobičku nekateri proizvajalci izdelke namerno snujejo tako, da jih je čim težje popraviti oziroma, da se potrošnike prisili v uporabo dragih licenciranih serviserjev. To prizadene tako gospodinjstva kot tudi podjetnike in kmetovalce, ki se jim onemogoča samostojno popravilo naprav in delovnih strojev, ki so jih že kupili.
Hiperprodukcija hitro pokvarljivih izdelkov ima škodljive učinke na naše okolje, saj nas zasipa s stotinami ton nevarnih odpadkov, kot so odslužene baterije in deli elektronike.
Preberi večZmanjšanje količine odpadkov s krožnim gospodarstvom
Preplavljeni smo z odpadki. Material, ki bi lahko še bil uporaben gnije na odlagališčih. Zmanjšajmo količino odpadkov, reciklirajmo in preklopimo na krožno gospodarstvo!
Recikliramo in kompostiramo le del komunalnih odpadkov. Tudi do polovica mešanih komunalnih odpadkov je biološko razgradljivih. Te odpadke bi lahko kompostirali in jih uporabili za gnojenje tal, ki nimajo dovolj hranil.
Nizke stopnje recikliranja povzročajo veliko količino odpadkov. Uporabne materiale odlagamo in sežigamo, osnovne surovine, ki jih imamo na deponijah v izobilju pa po nepotrebnem rudarimo.
Preberi večKolesarjenje v trajnostno in zdravo prihodnost
Na področju kolesarstva je mogoče narediti mnogo pozitivnih sprememb, s katerimi bi lahko olajšali pridobitev/dostop do koles, zagotovlili ustrezne površine za vožnjo in zagotovili sorazmernost zakonov.
V luči porajanja Slovenije kot športne kolesarske velesile naj trendom sledi tudi naša kolesarska infrastruktura in zakonodaja. Zato predlagamo paket kolesarskih reform, ki omogočajo pospešen razvoj kolesarstva pri nas in prijaznejši odnos zakonodaje in državnih organov do človeka.
Slovenska kolesarska infrastruktura se zadnje čase sicer počasi razvija, a je prostora za napredek še vedno ogromno.
Preberi večZmanjšanje obsega oglaševanja na prostem
Po Sloveniji so se razpasli reklamni panoji. Nekateri celo na kulturni dediščini kot so kozolci, mnogi pa v nasprotju z že obstoječimi zakoni in predpisi.
Reklamni panoji mnogokrat stojijo na kmetijski zemlji, kar je z zakonom sicer prepovedano, nadzor pa se izvaja preredko. Prav tako se jih postavlja na kozolce, ki imajo velik kulturni pomen in jim tovrstna zloraba nikakor ne pristoji, postavljalo pa se jih je celo že v krajinskih parkih.
Preberi več
