Duševno zdravje kot prednostna naloga
Skrb za duševno zdravje, zgodnje zdravljenje in ustrezna preventiva bodo mnogim ljudem in njihovi okolici omogočili polno življenje in udeležbo v družbi. Nezadostna preventiva, nedostopnost ali nizka kakovost oskrbe negativno vplivajo na kakovost življenja.
Stigmatizacija duševnih bolezni in skrb za duševno zdravje vodijo do zamud pri zdravljenju. Službe na terenu ne pokrivajo števila potreb – potrebnega bi bilo več usposobljenega osebja, ki obiskuje ljudi na domu in lahko pomaga preprečiti hospitalizacije.
Preberi večRevščina starejših
Lotili se bomo revščine starejših Staranje prebivalstva je tudi v Sloveniji proces, ki se mu ni in ne bo mogoče izogniti.
Z upadanjem števila oz. s preskromnim številom rojstev, z daljšanjem življenjske dobe in z upočasnjevanjem umrljivosti se spreminja starostna sestava prebivalstva: zmanjšuje se delež otrok(0–14 let), povečujeta pa se delež delovno sposobnega prebivalstva (15–64 let) in delež starejših(tj. oseb, starih 65 let in več). V Sloveniji tristebrni pokojninski sistem pretežno sloni na prvem pokojninskem stebru, ki ga upravlja ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
Preberi večZmanjšanje obsega oglaševanja na prostem
Po Sloveniji so se razpasli reklamni panoji. Nekateri celo na kulturni dediščini kot so kozolci, mnogi pa v nasprotju z že obstoječimi zakoni in predpisi.
Reklamni panoji mnogokrat stojijo na kmetijski zemlji, kar je z zakonom sicer prepovedano, nadzor pa se izvaja preredko. Prav tako se jih postavlja na kozolce, ki imajo velik kulturni pomen in jim tovrstna zloraba nikakor ne pristoji, postavljalo pa se jih je celo že v krajinskih parkih.
Preberi več
