Pravna država kot temelj svobode v družbi

Udejanjanje pravne države je eden glavnih ciljev naše politike in princip, ki usmerja naše delovanje

Pravno državo oziroma »vladavino prava« razumemo kot izvajanje državne oblasti na podlagi zakonov, skladnih z ustavo, z namenom zagotavljanja svobode, pravičnosti in pravne varnosti ljudi. Uresničevanje načel in institutov pravne države varuje posameznika in družbo pred samovoljo oblasti in v medsebojnih sporih.

Kako bomo okrepili pravno državo?

Zgradili bomo nazaj, kar je porušila prejšnja oblast in še več

• Trenutna vlada je storila veliko korakov v smer rušenja pravne države zato bo naša prednostna naloga po volitvah popraviti nastalo škodo. Pirati podpiramo iniciativo civilne družbe po sprejemu posebej temu namenjenega zakona kot tudi vse druge razumne in zakonite ukrepe za normalizacijo stanja.
• Zdrs pravne države, kot ga v zadnjih letih zaznavamo v nekaterih članicah Evropske unije, se ne sme udejanjiti v Sloveniji. Z njim bi bila povzročena velika škoda svobodi in kvaliteti življenja ljudi, pot nazaj k vzpostavitvi prejšnjih standardov pa težka in nepredvidljiva.
• Slovenija je parlamentarna demokracija, zato bomo dosledno zagovarjali neodvisnost vseh vej oblasti, ki morajo delovati v okviru svojih pristojnosti. Nedopustno je da predsednik vlade samovoljno in neodgovorno kroji državno politiko, čemer smo bili priča.
• Slovenijo bomo ponovno popeljali v krog jedrnih demokratičnih držav, čim dlje od držav, kot sta Madžarska in Poljska. Pri tem bomo črpali tudi iz izkušenj naše sestrske piratske stranke na Češkem, ki ji je uspelo prekiniti vladavino avtokrata Babiša.

Popolna neodvisnost nadzornih institucij

• Poleg vrnitve k že doseženi ravni pravne države se zavzemamo za vrsto ukrepov, med drugim tudi ustavnih sprememb, s katerimi bi pravno državo oziroma vladavino prava v Sloveniji še dodatno okrepili in zavarovali pred samovoljo oblastnikov.

• Prepoznavamo, da so za delovanje pravne države izrednega pomena nadzorne institucije:Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic, Komisija za preprečevanje korupcije, Zagovornik načela enakosti in Informacijski pooblaščenec.

• Te institucije lahko dobro izpolnjujejo svojo vlogo le, če je zagotovljena njihova popolna neodvisnost od državnih organov, katere nadzorujejo. Za ta namen je treba prenoviti trenutni sistem imenovanja vodilnih v teh institucijah, po katerem so kandidati predlagani s strani predsednika republike in nato izvoljeni s strani Državnega zbora. Med zgoraj naštetimi institucijami ima drugačen sistem imenovanja vodstva le komisija za preprečevanje korupcije, vendar je tudi v njenem primeru potrebna izboljšava v smer zagotavljanja večje neodvisnosti.

• V sistem izbire vodilnih je treba vključiti neodvisno strokovno sfero (predlaganje kandidatov s strani neodvisnih multidisciplinarnih komisij) in ljudstvo (izbira med kandidati na splošnih volitvah). O podobnih spremembah bi veljalo razmisliti tudi v primeru imenovanja sodnikov Ustavnega sodišča, bržkone najpomembnejše institucije z nadzorno funkcijo v državi.

• Pirati se bomo odločno zoperstavili tudi vsem poskusom rušenja neodvisnosti sodstva in se zavzemali za dosledno in pravočasno izvrševanje odločb Ustavnega sodišča.

Večja moč ljudstva pri odločanju

• Pirati si z namenom uravnoteženja razmerij moči v družbi zavzemamo tudi za uvedbo različnih dodatnih institutov neposredne demokracije. Volivci bi morali imeti možnost zahtevati predčasne državnozborske volitve (ljudska nezaupnica). Poleg tega je volivcem treba omogočiti, da z referendumskim glasovanjem sprožijo različne postopke pred Ustavnim sodiščem: oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, odločanje o protiustavnosti delovanja političnih strank ter postopek ugotavljanja odgovornosti najvišjih državnih funkcionarjev. Tako oblikovana volja volivcev bi predstavljala zahtevo, da Ustavno sodišče začne z odločanjem, brez potrebe po izkazovanju pravnega interesa. Tudi te spremembe bi pomembno prispevale k preprečevanju samovolje posameznikov s politično močjo in h krepitvi vladavine prava v Sloveniji. (Glej tudi programsko točko “Demokracija”).

Demokratičnost, transparentnost in strokovnost zakonodajnih postopkov

• Za dvig standardov pravne države je treba izboljšati tudi kulturo in prakso sprejemanja predpisov v Državnem zboru. Zakonodajni postopek je premalo transparenten, strokovna in splošna javnost je vanj pogosto vključena le formalno, medtem ko ji dejansko sodelovanje ni omogočeno. Predlogi predpisov so pomanjkljivo obrazloženi, med drugim pogosto ne vključujejo ustavnopravne utemeljitve vseh posegov v človekove pravice in ocene drugih posledic predpisa (na okolje, gospodarstvo itd.). Prepogosto se zlorablja sprejemanje zakonov po hitrem postopku kot tudi prepoved referendumskega odločanja o zakonu. Kot primer naj navedemo zloglasne PKP zakone, s katerimi je vlada urejala tudi stvari, ki niso bile povezane z epidemijo. Pirati si zavzemamo za dosledno spoštovanje Resolucije o normativni dejavnosti, ki jo je državni zbor sprejel že leta 2009. Resolucija vsebuje konkretna pravila in smernice za zagotavljanje visoke ravni spoštovanja načel demokracije in pravne države pri sprejemanju predpisov, vendar za zdaj v praksi ostaja pretežno neuresničena.

Varovanje medijev, žvižgačev in civilne družbe

• Nazadnje ne smemo spregledati, da je za delovanje in ohranjanje pravne države nujno zagotavljanje svobodnega in spodbudnega okolja za delovanje medijev in civilne družbe. Potrebno je potegniti jasno ločnico med javnimi mediji in propagandnimi partijskimi oglaševalci. Pirati si zavzemamo za spremembo medijske zakonodaje, ki bo uredila in za zakonsko opredeljeno zaščito žvižgačev. Z ustrezno zakonodajo pa je potrebno zagotoviti tudi zaščito predstavnikov civilne družbe, novinarjev in drugih akterjev pred strateškimi tožbami proti javni udeležbi (SLAPP). (Glej tudi programski točki “Medijska reforma” in “Zaščita žvižgačev”).

Last modified on 2022-03-01