Zaščita zasebnosti v dobi digitalizacije

Zasebnost je ključna za svobodno odločanje posameznika. Ob naraščujoči prisotnosti novih tehnologij v naših vsakdanjih življenjih se zasebnost pretvarja v dobrino z veliko kapitalsko in politično vrednostjo. Kljub dobri zakonodaji in temeljni človekovi pravici do zasebnosti, zagotovljeni z ustavo, so kršitve na tem področju pogoste.

Google spremlja, ocenjuje in določa hitrost tipkanja, postavljanje ločil, čakanje ali vzorce klikov uporabnikov interneta, pri čemer ustvarja niz podatkov o mislih, obotavljanju, občutkih in interesih uporabnikov. Ti podatki so Googlu omogočili neznanski dobiček in neverjetno rast. Naša zasebnost je postala bogastvo in skrivnost tehnoloških velikanov. Google, Facebook in drugi giganti niso storitve, ki jih prejemamo brezplačno. Oni izkoriščajo nas.

Družbena omrežja uporabljajo osebne podatke, da bi povečala čas, ki ga na teh platformah porabimo, spodbujajo število naših klikov in na koncu iz tega kujejo dobičke. Uporabnika namenoma držijo v lastnem mnenjskem mehurčku, kar vodi v to, da se ob soočenju mnenj kot družba (raz)delimo.

Kriminal in terorizem se premikata v spletni prostor. Varnostne sile nočejo zaostajati in poskušajo na različne načine izvajati nadzor nad elektronsko komunikacijo ljudi.

Državljani nikoli ne smejo postati osumljenci brez utemeljitve. Preprečevanje terorizma, kriminala in drugih zločinov ne sme biti opravičilo za množične posege v zasebnost. Te postopke je treba uporabljati v omejenem obsegu za obravnavo individualnih primerov z visokim tveganjem, a tudi takrat mora tisti, ki izvaja nadzor, biti tudi sam pod strogim nadzorom.

Nadzora se nikoli ne sme izvajati splošno nad vsemi državljani.

Kako bomo to uredili?

• Urad Informacijskega pooblaščenca bomo kadrovsko okrepili. Tako bo lahko bolje opravljal preventivno, kot tudi inšpekcijsko vlogo varuha zasebnosti.
• Sprejeli bomo novi Zakon o varstvu osebnih podatkov, s katerim bomo v slovenski pravni red prenesli izvajanje Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR).
• Poskrbeli bomo za usposabljanje državljanov in malih organizacij v varovanju zasebnosti. Ministrstvo za informacijsko družbo, ki ga bomo oblikovali, bo objavilo razpis, preko katerega bomo nevladnemu sektorju zagotovili sredstva za državljane in male organizacije za izvedbo usposabljanj v zvezi z varovanjem zasebnosti in zakonitim upravljanjem z osebnimi podatki.
• Zmanjšali bomo prekomerni nadzor s kamerami.
• Policiji bomo prepovedali rabo naprednih tehnologij (npr. biometrični podatki) za identifikacijo ljudi.
• Obrambo države v kibernetskem prostoru bomo zastavili tako, da ne bo omejevala pravico do zasebnosti ali prostega dostopa do interneta.
• Za zaščito pravic in svoboščin ter za zagotovitev učinkovitosti organov pregona bomo poskrbeli, da se bo smelo nadzor izvajati le nad tistimi posamezniki, pri katerih obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja.
• V institucijah EU bomo odločno nasprotovali prizadevanjem za prisilno ukinitev šifriranja zasebnih komunikacij. Če bo potrebno, bomo to načelo dodali še ustavnemu redu.
• Na Evropskem nivoju se bomo zavzemali za transparentnost in regulacijo algoritmov velikih družbenih platform. Družbena omrežja ne bodo smela povečevati zasvojenosti uporabnikov in izvajati selektivnega prikazovanja vsebin, razen v primeru, da se posameznik s tem strinja.
• Podprli bomo prizadevanja EU za zmanjšanje zlorabe osebnih podatkov pri trženju s strani prevladujočih svetovnih ponudnikov elektronskih storitev.
• Še naprej bomo spodbujali pravico do nedigitalnosti, na primer z ohranjanjem gotovinskih plačil, fizičnih kartic in osebnih stikov z oblastmi kot alternativo digitalnim sredstvom.

Last modified on 2022-03-01