Jedrska energija

Jedrska energija - pot v prihodnost brez izpustov toplogrednih plinov in prašnih delcev

Slovensko energetsko politiko moramo graditi na realnih temeljih, saj drugače ne bomo mogli zagotoviti trajnostnega in ekološko vzdržnega razvoja Slovenije

Človeštvo ima razpoložljive tehnologije, s katerimi lahko prepreči kolaps podnebja in ekosistemov na Zemlji, a se ta zaradi nadaljnje rabe fosilnih goriv približuje z vse večjo hitrostjo.

V Nemčiji so se zaradi zapiranja jedrskih elektrarn emisije CO2 povečale za 36 milijonov ton letno, kar predstavlja 1,8 milijarde dolarjev dodatnega ekološkega stroška na leto. Grozljiva pa je ocena, da za posledicami dodatnega onesnaževanja na leto umre 1100 ljudi.

Energetika je panoga, ki zahteva investicije velikih razsežnosti. Fosilna goriva so investicije sposobna hitro povrniti, medtem ko trajnostne energetske rešitve niso tako dobičkonosne in se zato v njih ne vlaga z zadostno hitrostjo.

Jedrska energija ponuja rešitve za večino težav, s katerimi se soočamo pri opuščanju fosilnih goriv – zaseda najmanjšo površino glede na proizvedeno enoto energije, kar je ključno za ohranitev ekosistemov in biodiverzitete.

Z njo lahko prebrodimo potreben čas za razvoj novih tehnologij, ki bodo omogočile učinkovito uporabo sončnih in vetrnih elektrarn ali pa celo korenito spremenile sedanje stanje s fuzijskimi reaktorji.

Jedrska energija je cenovno tudi zelo konkurenčna. Za razliko od obnovljivih virov ne potrebuje rezerve v obliki plina ali uskladiščene energije, reaktorji energijo generirajo neprestano ne glede na vremenske razmere. Najpomembnejše pa je, da pri generaciji električne energije s cepljenjem atomov ne nastaja ogljikov dioksid, niti žveplove ali dušikove spojine, kot je to težava pri termoelektrarnah.

Tehnologije skladiščenja srednje in nizko radioaktivnih odpadkov v svetu so izdelane in omogočajo zelo varno hranjenje le teh. Letno nastane v NEK povprečno približno 30 m3 nizko– in srednjeradioaktivnih odpadkov, kar si lahko predstavljamo kot kocko s stranico 3,1 m.

Slovenija mora prispevati vse, kar je v njeni moči, da zniža svoje izpuste. Absolutno ničlo izpustov lahko od trenutno razpoložljivih tehnologij dosežemo le z večjo rabo jedrske energije, ki nam lahko zagotovi cenovno ugodno električno energijo, ki jo lahko v kombinaciji s toplotnimi črpalkami uporabimo za ogrevanje, s čimer bi nadomestili sedanje ogrevanje na trda goriva in s tem občutno zmanjšali ne samo izpuste CO2, temveč tudi nevarno onesnaževanje.

Od cen energije je odvisno celotno gospodarstvo, glede na naše podnebje in naravne danosti je jedrska energija edina, ki nas lahko pripelje v brezogljično družbo, v kateri bo življenjski standard ljudi ohranjen.

Trenutne energetske potrebe Slovenije

Končna poraba energije, z lastno proizvodnjo in z uvozom vred, znaša 57 TWh na leto. Jedrska elektrarna Krško na letni ravni prispeva 3 TWh električne energije. Promet porabi 18,5 TWh, ogrevanje gospodinjstev 7,7 TWh, gospodarstvo pa porabi 21,2 TWh.

Energetske potrebe v primeru množične elektrifikacije

V kolikor bi prišlo do elektrifikacije prometa, proizvodnih procesov in ogrevanja, bi se potrebe po energiji lahko zmanjšale iz trenutnih 57 TWh tudi do 30 TWh na leto, saj stroji in naprave, ki delujejo na elektriko, to veliko bolje pretvarjajo v toploto ali gibanje, kot to počnejo motorji na notranje izgorevanje, peči in kotli.

Investicije v učinkovitost omrežja in energetsko sanacijo stanovanj bi energetske prihranke še dodatno povečale.

Kaj je naš cilj?

• Zagotoviti zadostne lastne proizvodne kapacitete električne in toplotne energije, ki bodo prebivalstvu in gospodarstvu po ugodni ceni omogočile opuščanje vseh oblik fosilnih goriv, lesa in hidroenergije.
• Zagotoviti transparentno in strokovno izvajanje vseh energetskih projektov.
• Rešiti vprašanje dolgoročnega skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva oziroma njegove predelave ali/in ponovne uporabe.
• Zagotoviti zadostno število visoko usposobljenega kadra za upravljanje jedrskih elektrarn in zagotavljanje jedrske varnosti.
• Poskrbeti za stabilnost dobave jedrskega goriva.

Kako bomo to uredili?

Pripravili bomo zakon o energetski transformaciji in gradnji dodatnih jedrskih kapacitet.

• V njem bomo opredelili visoko stopnjo transparentnosti vseh projektov, povezanih z novimi elektrarnami. Z zakonom bomo zagotovili strokovnost izvedbe razpisov in nadzora nad izvajanjem projektov, kot tudi finančno shemo za njihovo izvedbo, ki bo predvidoma znašala 15 milijard evrov.
• Zainteresirani javnosti bomo omogočili sodelovanje v vseh postopkih, od umeščanja v prostor do izdaje energetskega in okoljevarstvenega dovoljenja ter izvedbe razpisov za izbiro izvajalcev del. O zakonu bomo v primeru sprejema v državnem zboru sklicali referendum.
• Z zakonom bomo podprli gradnjo dodatnih jedrskih reaktorjev s skupno močjo do 3200 MW do leta 2050. Skupno bodo ti na leto v povprečju proizvedli 28 TWh nizkoogljične električne energije in še približno dvakrat toliko toplotne energije.
• Zakon bo opredelil tudi finančno shemo za temu primerno prilagoditev omrežja, namestitev hranilnikov energije za shranjevanje viškov in izkoriščanje odvečne toplote.
• Preučili bomo možnost rabe odvečne toplote, ki jo v velikih količinah proizvajajo reaktorji. Potencial za njeno rabo je npr. v industriji, kmetijstvu ali pri ogrevanju gospodinjstev.
• Termoelektrarna Šoštanj bo z letom 2030 prenehala uporabljati premog. Poskrbeli bomo za njeno predelavo na plin, termoelektrarna ne bo redno delovala, temveč bo služila kot rezerva za obdobja, ko bodo v jedrskih elektrarnah potekali remonti.
• Umeščanje elektrarn in skladišča nizko radioaktivnih odpadkov v prostor bo potekalo po načelu iskanja soglasja med skupnostmi, katere se nahajajo v okolici primernih lokacij.

Zagotovili bomo sredstva in pogoje za šolanje primerno usposobljenega kadra.

• Inštitutu Jožef Stefan bomo zagotovili finančna sredstva, potrebna za gradnjo novega testnega jedrskega reaktorja, na katerem se bodo urili operaterji, izobraževali strokovnjaki ter raziskovalci izvajali raziskave. Novi reaktor bo omogočil ugasnitev testnega reaktorja TRIGA.
• Fakulteti za fiziko in matematiko Univerze v Ljubljani in izobraževalnem centru za jedrske tehnologije IJS bomo zagotovili sredstva za izobraževanje novega kadra.

Rešili bomo vprašanje visoko radioaktivnih odpadkov.

• Problem dolgoročnega skladiščenja izrabljenih gorivnih palic (t.i. visoko radioaktivnih odpadkov) bomo rešili tako, da bo najmanj četrtina na novo zgrajenih reaktorjev oplodnega tipa. Ti reaktorji so zmožni uničiti visoko radioaktivne elemente prisotne v izrabljenem gorivu ter izkoristiti preostali energetski potencial urana in plutonija.
• Raba oplodnih reaktorjev bo zagotovila, da problema jedrskih odpadkov ne bomo preložili na prihodnje generacije.

Z oplodnimi jedrskimi reaktorji bomo rešili ključen problem dozdajšnjih jedrskih tehnologij, njihovo neprilagodljivost dnevnim in sezonskim nihanjem v porabi električne energije.

• Oplodni oziroma hitri nevtronski reaktorji imajo potencial za prilagajanje dnevni porabi električne energije, zato so nujen del energetske mešanice prihodnosti.

Vzpostavili bomo mednarodni konzorcij za skupno gradnjo novih jedrskih elektrarn s sosednjimi državami, vključujoč celotno jugovzhodno Evropo, Češko, Slovaško, Madžarsko in Poljsko.

• Glede na ocenjene potrebe po novih jedrskih kapacitetah močno dvomimo, da bo francosko podjetje EDF zmožno samo po konkurenčno ceni zagotoviti vse potrebe Evrope.
• Naš cilj bo vzpostaviti jedrski konzorcij, ki bo sposoben izzvati in dopolniti deficite trenutnega monopola Francije na področju jedrske tehnologije v Evropi.
• Vzpostavitev podjetja z drugimi zainteresiranimi državami, ki bo spodobno graditi jedrske reaktorje in zagotavljati dobavo in reciklažo jedrskega goriva, je ključen ukrep za znižanje cene gradnje novih jedrskih elektrarn ter za zagotovitev energetske samozadostnosti.
• Zavzemali se bomo za vzpostavitev mednarodne finančne sheme za povečevanje jedrske varnosti, recikliranje odpadkov, omejevanje jedrskih nesreč in sanacijo njihovih posledic.
• Podprli bomo raziskave mikro, malih, oplodnih in torijevih reaktorjev ter reaktorjev, ki za moderator uporabljajo staljeno sol in kovino.

Last modified on 2022-03-01