Kriza biotske raznovrstnosti

Iz krize biotske raznovrstnosti izhajajo vse krize, ki se tičejo narave, okolja, tudi našega zdravja in obstoja. Zato kriza biotske raznovrstnosti zahteva takojšen in celovit odziv.

Zaščita narave in temu primerna prilagoditev delovanja gospodarstva in družbe kot celote morata postati prioriteti celotnega človeštva.

Na tisoče vrst živali in rastlin izginja iz pokrajine. Čas je za spremembo pristopa države k ohranjanju narave.

Zaradi prekomernega izkoriščanja narave so nekdaj razširjene vrste danes zelo redke, mnoge so celo izumrle. Spodbujanje varstva biotske raznovrstnosti ni dovolj upoštevano pri prostorskem načrtovanju, pri upravljanju podjetij ali pri drugih dejavnostih države.

Neustrezno prostorsko načrtovanje, nepremišljeno kmetovanje, odvzemanje površin naravi, onesnaževanje, širjenje invazivnih vrst, podnebne spremembe, množični turizem ter nezadostna zaščita ogroženih vrst in njihovih habitatov ogrožajo naše ekosisteme.

Izguba biotske raznovrstnosti je eksistencialno tveganje, ki lahko v skrajni obliki ogrozi obstoj človeštva.

Kako bomo to uredili?

• Dne 24.maja 1996 je bil razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (MKBR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije s tremi glavnimi cilji:
  • ohranjanju biotske raznovrstnosti,
  • trajnostni rabi njenih sestavin,
  • pošteni in pravilni delitvi koristi genskih virov.
• Pirati se bomo strogo zavzemali, da se omenjena in druge konvencije in sporazumi katerih podpisnica je Republika Slovenija kot so:
  • Konvencija o biološki raznovrstnosti,
  • Konvencija o ohranjanju selitvenih vrst prosto živečih živali-Bonska konvencija,
  • Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov,
  • Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami,
  • Ramsarske konvencije o mokriščih,
  • Sporazum Mednarodne komisije za kitolov o popolni omejitvi komercialnega kitolova(moratorij)
  • ter ostalih konvencij, sporazumov in EU direktiv na tem področju, striktno izvajajo in spoštujejo v celoti.
  • Nadgraditi in posodobiti z najnovejšimi dognanji pa je potrebno tudi obstoječo Strategijo ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji

Zaustavili bomo trend upada biotske raznovrstnosti in izginjanje vrst s sledečimi ukrepi:

• Pripravili bomo strategijo za ohranjanje biotske raznovrstnosti v skladu z Zakonom o ohranjanju narave, ki bo opredelila dosledno in učinkovito izvajanje naravovarstvene zakonodaje in mednarodnih zavez, ki se jih je Slovenija zavezala spoštovati in izvajati in so implementirane v Zakonu o ohranjanju narave,
• Ohranjali in obnovljali bomo ekosisteme; Združeni narodi so razglasili desetletje obnove ekosistemov, EU pa je sprejela Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 z naslovom Vračanje narave v naša življenja. Naš cilj je, da so vsi slovenski ekosistemi obnovljeni, odporni in ustrezno zavarovani. Za uresničitev tega pa je potrabna več kot zgolj regulacija. Poskrbeli bomo za ozaveščanje državljanov, izobraževanje o pomembnosti biotske raznovrstnosti kot temelj našega planeta v osnovi in srednjih šolah, spodbujali ukrepanje podjetij, socialnih partnerjev ter raziskovalne in znanstvene skupnosti, pa tudi trdna partnerstva na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni,
• Zaostrili bomo pregon okoljskega in naravovarstvenega kriminala, preprečevanje korupcije in poostrili izvajanja nadzora. Dodatno bomo uvedli specializirano inšpekcijsko službo za naravo,
• Pri načrtovanju zaščite biotske raznovrstnosti bomo spodbujali tesno medresorsko sodelovanje med Ministrstvom za okolje, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za infrastrukturo, ter projektno sodelovanje z ostalimi ministrstvi.
• Poskrbeli bomo za dosledno izvajanje spremljanja stanja vrst in sprejetje potrebnih ukrepov za doseganje in ohranjanje ugodnega stanja vrst in njihovih življenjskih prostorov,
• Uvedli bomo strogi nadzor nad drugimi sektorji, da pri razvoju svojih strategij dosledno upoštevajo varstvo narave,
• Vzpostavili bomo celoviti monitoring vrst in habitatnih tipov, izvedli ekološke študije za kritične vrste in za najbolj ogrožene sprejeli akcijske načrte. Okoljska zakonodaja in druge sektorske zakonodaje se prilagodi Zakonu o ohranjanju narave,
• Razglasili bomo izključitvena območja za ribe, območja, kjer se hidroelektrarn ne bo smelo graditi, kar bomo naredili s pomočjo strokovne javnosti in NVOjev, ki že aktivno delujejo na tem področju. Smo namreč za ohranitev še zadnjih koščkov prosto tekočih rek, zato gradenj novih hidroelektrarn ne podpiramo.
• Zavzeli se bomo za več »mirnih območji«. Mirna območja po trenutnem vedenju in poznavanju ekologije vrst in ekosistemov predstavljajo pomemben ukrep za varovanje in ohranjanje najbolj ranljivih in občutljivih vrst ter habitatnih tipov.
• Nasprotovali bomo gradnji dodatnih hidroelektrarn na slovenskih rekah in vetrnih elektrarn na varovanih območjih.
• Nenazadnje pa je, tako kot vpis pravice do pitne vode, izredno pomembno, da tudi ohranjanje in krepitev biotske raznovrstnosti in s tem ohranjanje naše narave, vpišemo v Ustavo.

Last modified on 2022-03-01