Sežigalnice

Sežigalnice kot orodje trajnostnega upravljanja z najbolj problematičnimi odpadki

Sežig pod strogo reguliranimi pogoji, skupaj z varnim skladiščem odpadnega pepela, je najbolj trajnostna rešitev za upravljanje s komunalnim blatom.

Področje upravljanja z odpadki je v Sloveniji izredno slabo urejeno, za odvoz odpadkov plačujemo velike zneske. Sistem sledenja, ali se odpadke, ki jih zunanjim izvajalcem prepustijo javne službe, res odloži na okoljsko sprejemljiv način, pa je neučinkovit. Hkrati nastajajo velike deponije embalaže, ki so že nekajkrat zagorele.

Kot izredno problematičen odpadek gre izpostaviti komunalno blato, ki je ostanek filtracije vode iz gospodinjstev in gospodarstva. Gre za mešane odpadke velike toksičnosti, ki jih je preprosto neekonomično ločevati.

Večino drugih odpadkov bi lahko vključili v sistem ponovne rabe in vzpostavili krožno gospodarstvo, ki bi delovalo na recikliranju, vendar komunalno blato in nekateri drugi tipi problematičnih odpadkov preprosto ne morejo biti rešeni drugače kot z odlaganjem ali s sežigom.

Primer dobre prakse sežiganja odpadkov v Sloveniji je Toplarna Celje, ki poleg plina kuri tudi komunalno blato in hkrati proizvaja toploto in elektriko. Toplarna je tako poskrbela, da se odpadki, za katere bi sicer morali drago plačati, da se jih odpelje in odloži na okoljsko sporen način, uporabijo kot gorivo za zadovoljevanje energetskih potreb prebivalcev.

Odpadni plini gredo skozi filtre, edini problematični odpadek, ki nastane v tem procesu, je pepel, ki vsebuje veliko koncentracijo težkih kovin in zahteva zelo previdno odlaganje. Toplarna Celje je trajno skladiščenje pepela uredila v tujini.

Primeri slabih praks pa so Lafarge, Salonit Anhovo in tudi poskusi vzpostavitve sosežigalnice odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj. Gre za sisteme, ki niso primarno namenjeni sežiganju odpadkov in ne ustrezajo zahtevanim okoljskim standardom in bi jih za to morali prilagoditi.

Ta prilagoditev je draga, zato ta podjetja poskušajo zlobirati zakonodajalce, da bi jim ti dovolili nižje okoljske standarde od tistih, ki so predvideni za navadne sežigalnice odpadkov.

Kako bomo to uredili?

• Vzpostavljanje velikih centrov za sosežig odpadkov se nam ne zdi pametna ideja, prvič zaradi težave prilagajanja obstoječih termoelektrarn, da bi te postale primerne za sosežig, drugič pa zaradi velike obremenitve, ki bi jo na tisoče smetarskih tovornjakov ustvarilo za lokalno cestno infrastrukturo in okolje. Vzpostavljanja velikih sosežigalnic odpadkov ne bomo podprli.
• Na letni ravni v Sloveniji nastane približno 600.000 ton odpadkov, ki so primerni za sežig.
• Financirali bomo gradnjo več manjših sežigalnic odpadkov širom države, ki bi hkrati proizvajale elektriko in toploto za okoliško prebivalstvo. Skupaj z odlagališčem za odpadni pepel, bi bila to najbolj trajnostna in učinkovita ureditev problema, ki ga komunalno blato in podobni odpadki trenutno predstavljajo.
• Poenotili bomo zakonodajo za zagotavljanje nadzora in varnosti pred izpusti.
• Rahljanje regulacij po meri nekaj velikih podjetij je neupravičeno in na dolgi rok gre pri vzpostavitvi velikih sosežigalnic za slabšo rešitev od več manjših, ki bi bile razpršene po državi in bi imele že v začetku vzpostavljene sisteme za okolju prijazen sežig odpadkov.

Last modified on 2022-03-01