Konec poceni gospodarstva

Če želimo svoje plače približati razvitim državam, moramo posodobiti lastno gospodarstvo. Povečajmo dodano vrednost z raziskavami, inovacijami in izdelavo končnih izdelkov.

Problem slovenskega gospodarstva ni nizka produktivnost na zaposlenega v smislu količine proizvedenih izdelkov, temveč v tem, da so slovenska podjetja pogosto samo dobavitelji tujim podjetjem in kot taka dosegajo mnogo nižjo maržo, kot podjetje, ki sestavi in proda končni izdelek. Namesto v podizvajalstvo se je bolj primerno osredotočiti na raziskave, sofisticirano proizvodnjo in stik s strankami.

Empirične raziskave kažejo, da največje marže podjetje pridobi z razvojem izdelka in zmožnostjo njegove prodaje. Primer je Apple, ki se osredotoča ravno na te naloge – razvoj in prodajo – proizvodnjo prepusti drugim. Češka podjetja so po drugi strani pogosto specializirana za standardizirano proizvodnjo, kjer so marže nizke.

Toda poskus premagati uveljavljena tuja podjetja ni ustrezna strategija. Razvoj in prodaja pametnih telefonov ne bosta potekala na slovenskem. Bolje je tekmovati za dobičkonosne položaje v dinamičnih panogah. Navsezadnje na tem področju že obstajajo uspešna slovenska podjetja.

Diverzifikacija slovenskega gospodarstva v sodobne industrije – pametno proizvodnjo in pametno prodajo – je torej tudi pot do višje dodane vrednosti. Vendar je trenutno stanje obžalovanja vredno, slovenski delež zaposlenosti v znanosti in tehnologiji je eden najnižjih v EU. Hkrati takšna delovna sila dopolnjuje uspešen prehod na industrijo 4.0 in sodobno proizvodnjo nasploh.

Vloga države je ustvarjanje pogojev za modernizacijo gospodarstva, ne pa upravljanje s subvencioniranjem modernizacije. Vendar pa so trenutne politike nezadostne, bodisi v smislu pogojev poslovanja, birokratskih bremen, podpore uvajanju novih tehnologij ali težav pri zaposlovanju kvalificiranih delavcev iz tujine.

Temeljni prispevek države k modernizaciji gospodarstva je dolgoročna inovacijska strategija, ki bi lahko usklajevala raziskave in razvoj s prizadevanji slovenskih podjetij ali celo s strateškimi tujimi naložbami. Čeprav obstajajo pozitivni primeri v Sloveniji, na nacionalni ravni država v vlogi koordinatorja trenutno ni uspešna.

Kako bomo to uredili?

• Po univerzah bomo vzpostavili program podpore študentom s poslovnimi načrti in jih povezali s svetovalci, inkubatorji in investitorji ter predvsem med seboj.
• Pregledali in zmanjšali bomo administrativne obveznosti, s katerimi se trenutno soočajo podjetniki.
• Poenostavili in podprli bomo zagon poslovanja – na primer s preprostimi orodji za novoustanovljena podjetja, ki bodo zagotovila skladnost z vsemi zahtevami države (računovodski sistem, koledar z vsemi pomembnimi datumi, vzorci pogodb itd.).
• Malim in mladim podjetjem bomo omogočili prenos davčnih izgub iz raziskav in razvoja v prihodnja obdobja tudi v obliki popusta na prispevke zaposlenih.
• Razvili bomo sisteme za podporo ustvarjanju inovativnih podjetij na podlagi javnih raziskav.
• Dokončali bomo strukturo inovacijskih centrov, ki bodo pomagali malim, lokalnim in inovativnim podjetjem ter tako vlagali v ljudi in njihove kompetence v lokalnem okolju.
• Vzpostavili bomo kompetenčne centre po vzoru Nemčije ali Velike Britanije, ki bodo aktivno podpirali podjetja pri uvajanju preverjenih sodobnih tehnologij in praks vodenja.
• S konceptualno usmerjeno znanstveno politiko bomo sistematično podpirali raziskave in njihovo praktično uporabo kot odziv na globalne trende, kot so zelena energija, kibernetska varnost in za dvig kakovosti življenja.
• Uvedli bomo administrativno preprost sistem delovnih viz za podporo domačim podjetjem s pomanjkanjem usposobljenih delavcev.
• Krožno gospodarstvo bomo podpirali z nabavnimi metodologijami za podjetja in njihovim upoštevanjem pri javnih naročilih.

Last modified on 2022-03-05