Skrajšanje delovnega časa

Uvedba krajšega delovnega časa kot odziv na epidemijo in izzive prihodnosti.

Kot smo videli iz nedavnega islandskega pilotnega programa 4-dnevnega in 6-urnega delovnega tedna, ta ne izboljša le dobrega počutja delavcev, ampak tudi ohranja ali celo povečuje produktivnost na delovnem mestu, torej je koristen tako za delavce kot za delodajalce.

4 dnevni delovnik s pilotnimi programi testirajo še v Španiji, na Finskem, Švedskem, na Novi Zelandiji, o njem pa razmišljajo v Nemčiji, Združenih državah Amerike in na Japonskem. Nekatera podjetja ga testirajo tudi že v Sloveniji. V povprečju je 78 % sodelujočih delavcev po spremembah srečnejših in pod manjšim stresom, 64 % podjetij pa poroča, da je povečalo produktivnost.

Avtorji študij sicer opozarjajo tudi na možne pomanjkljivosti modela. Zlasti izmenski delavci in tisti z nižjimi plačami bi z manjšim obsegom dela izgubili dohodek, v razpravah o skrajšanem delovnem času pa se jih pogosto izključuje. Zato moramo biti pozorni, da dobiček, ki ga bo prinesla višja produktivnost, razdelimo ne le med lastnike, temveč tudi med delavce.

Islandija je med letoma 2015 in 2019 izvedla največji poskus o skrajšanju delovnega časa doslej, pri čemer je 40-urni delovni teden za večino skrajšala na maksimalno 36 ur. V poskusu je sodelovalo več kot 2500 delavcev, skupaj z drugim poskusom, ki se je začel leta 2017, je bilo zajetih več kot 1 % islandskega prebivalstva.

Poročilo iz Islandije ugotavlja, da so sodelujoči delavci uživali v boljšem počutju, izboljšali ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter poročali o večjem zadovoljstvu na delovnem mestu, vse to ob ohranjanju obstoječih standardov produktivnosti, ob čemer so prejemali tudi enake plače, vključno s plačanimi prispevki. Podjetja so na drugi strani opazila, da so ljudje bolj zvesti svojemu delodajalcu, saj je bil njihov čas bolj cenjen, poleg tega pa so si vzeli tudi manj bolniških dni.

Islandci so od takrat šli še korak naprej. V začetku leta 2020 je največji sindikat javnega sektorja sklenil pogodbo, ki je vse javne uslužbence premaknila na 4-dnevni teden v zameno za večjo produktivnost (torej brez neto zmanjšanja storitev) in nekatere druge kompromise. To so januarja izvedli za pisarniške delavce, maja pa so ga začeli postopno uvajati tudi za delavce v izmenah, saj za njih veljajo različne pogodbe zaradi pravil o nočnem delu, izrednem delu, nadurah itd.

Krajši delovni teden je začel veljati januarja za dnevne delavce, maja pa še za delavce v izmenah. To pomeni, da približno 15 % islandske delovne sile zdaj opravlja 4-dnevni delovni teden, vključno s pisarniškimi delavci, policijo, medicinskimi sestrami, skrbniki domov za starejše, cariniki itd.

V Sloveniji bi bila za kaj takega potrebna sprememba zakonodaje, saj zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 143. členu omenja polni delovni čas, ki ne sme biti daljši od 40 ur tedensko, hkrati pa ne krajši kot 36 ur na teden, kar pomeni, da ideja o 4-dnevnem delovniku, ki bi obsegal 6 ur dnevno, ni skladna s trenutno delovnopravno ureditvijo.

Uvedba krajšega delovnega časa je nujno potrebna za vzpostavitev novega modela življenja, ki ga je zahteval COVID-19. To bi bil korak k transformaciji gospodarstva, skupaj z delom od doma pa bi se lahko celostno lotili še izzivov digitalizacije in avtomatizacije.

Kako bomo to uredili?

• Zakonodajo bomo dopolnili tako, da bo skrajšanje delovnega časa postalo legalno.
• Testirali bomo izvedbo skrajšanih urnikov v državni upravi ter opazovali učinke na produktivnost. V primeru pozitivnih rezultatov bomo eksperiment ponovili na širšem nivoju.
• Uzakonili bomo “pravico do odklopa“ v skladu s katero bodo delavci imeli pravico do ignoriranja delodajalca zunaj delovnega časa.

Last modified on 2022-03-05