Beg možganov ali beg delovne sile?

Ustavimo množično odhajanje visoko izobraženih kadrov v tujino

Beg možganov predstavlja manjši del problematike dnevnih ekonomskih migrantov v sosednje države ali ekonomskih migrantov v druge tuje države. Po podatkih ljubljanske območne službe zavoda za zaposlovanje bo v letu 2022 primanjkovalo delovne sile v kar 108 poklicih. Najbolj primanjkuje delavcev v gradbeništvu, elektroindustriji, vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, logistiki in varnosti. Kam ti ljudje odhajajo? Po podatkih statističnega urada je v podravski regiji 130 tisoč delovno aktivnih prebivalcev. Po neuradnih podatkih se na mejnem prehodu Šentilj v smeri Avstrije dnevno zvrsti 23.680 vozil, od tega 18.167 osebnih vozil oz. 11,6 odstotka delovne populacije.

Gospodarstvo in politika rešitve ne vidita v dvigu plač ali večji kvaliteti odnosa med delodajalcem in delojemalcem, medtem ko naša delovna sila dnevno migrira čez mejo ravno iz teh razlogov. Povprečna bruto plača osebe, ki je zaposlena v proizvodnji z dvoizmenskim delovnim časom, znaša med 1.500 in 1.800 euri. Pri tem so višine nadur odvisne od panožne kolektivne pogodbe in se gibljejo med 25- in 200-odstotnim nadomestilom.

Je torej težava beg možganov ali se moramo preprosto osredotočiti na neprijetno resnico – da delovna sila beži v sosednje države zaradi neugodnih delovnih pogojev? Trenutna vlada je rešitev te težave videla v t. i. socialni kapici: pri plačah, višjih od 6000 evrov, se znesek prispevkov z višino plače ne bi več povečeval, s čimer bi vlada davčno razbremenila zaposlene z več kot 6000 evri bruto plače. Po navedbah bi s tem strokovnjake, ki bi naj te vrtoglavo visoke zneske za svoje delo prejemali, zadržala v domačih podjetjih.

Po podatkih statističnega urada (SURS) se je leta 2019 iz Slovenije izselilo 106 oseb, zaposlenih v dejavnosti informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), kamor sodijo tudi računalniški programerji ter delavci v medijih, založništvu in telekomunikacijah. Izseljevanje zaposlenih iz tega sektorja se sicer v zadnjih letih upočasnjuje.

Vmesni rezultati raziskave Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije o begu možganov, ki še poteka, kažejo, da so mladim strokovnjakom najpomembnejše delovne razmere. Med temi jim največ pomenijo delovni odnosi v znanstvenih organizacijah in razvojnih oddelkih ter možnosti za karierni in osebni razvoj.

Kako bomo to uredili?

• Pri oblikovanju strategij zoper odseljevanje kadra v tujino je potrebno upoštevati mnogo več faktorjev kot pa samo višino osebnih dohodkov. Višina plač ni edini in niti najbolj ključen dejavnik pri izseljevanju strokovnega kadra, temveč imajo na to vpliv predvsem odnos države do znanosti, stanje znanstveno–raziskovalnega okolja, delovne razmere, možnost napredovanja in stanovanjska politika. Uvedli bomo več izobraževalnih programov za zaposlene na vseh področjih, saj s tem omogočamo zaposlenim osebno rast in napredek.
• Osredotočili se bomo na izboljšanje pogojev dela visoko izobraženih kadrov in na znižanje splošnih življenjskih stroškov.
• Javno štipendijsko shemo za deficitarne poklice bomo razširili tudi na višješolske in visokošolske programe ter tako izobrazili več mladih v poklice, ki jih potrebujemo. Uvedli bomo delovne vize za visoko izobražene posameznike in deficitarne poklice iz tujine, ki jih bo mogoče pridobiti po hitrejšem oz. skrajšanem postopku.
• Univerzam bomo omogočili ustanavljanje pravnih oseb za zaposlovanje mladih raziskovalcev.
• Uvedli bomo možnost prehajanja med delovnimi mesti na področju javne uprave in nevladnih organizacij. Za zaposlene v javni upravi in v nevladnih organizacij, ki bodo lahko pridobivali enake nazive in napredovanja, bomo uvedli možnost prehoda na primerljivo delovno mesto s skladno višino plačila (rotacija delovnih mest). S tem bomo povečali možnosti za karierni in osebni razvoj posameznika, spodbudili kreativnost ter zaposlenim omogočili spoznavanje in uresničevanje lastnih potencialov, delodajalec pa jim zagotovi varnost pri menjavi delovnega mesta, brez skrbi zaradi izgube zaposlitve ali nižanja plačila za opravljeno delo.

Last modified on 2022-03-05