Ustavimo odtekanje denarja v davčne oaze

Slovenija je pri pogajanjih o davčenju digitalnih multinacionalk na evropskem nivoju leta 2019 glasovala proti ureditvi, ki bi podjetja, kot so Google, Facebook in Amazon, prisilila, da plačujejo davke glede na dobiček, ki ga ustvarijo v posamezni državi članici in ne le v državah z najnižjo davčno stopnjo.

Nujna bi bila davčna preglednost multinacionalk, posebno v luči visokih javnih dolgov, nakopanih med bančno in naknadno s kovidno krizo. Evropska komisija je že leta 2012 predlagala prvo ureditev, ki je k temu stremela.

Razkritje registrov podjetij in vzpostavitev minimalnih zahtev podatkov, ki bi jih registri morali vsebovati, kot so na primer dejansko lastništvo ter seznam članov vodstvenih organov, skupaj z večjo preglednostjo bančnih transakcij, so ključne rešitve za boj proti finančnemu kriminalu. Odprtost poslovnih registrov je sicer že zajeta v sklopu direktive o odprtih podatkih, a je Evropska komisija žal še sama ne želi izvajati.

Dokler se situacija na evropskem nivoju ne uredi, smo odvisni zgolj od lastne zakonodaje, ki ima na področju davčnih oaz še veliko prostora za zaostritev.

Kako bomo to uredili?

Razširili bomo definicije in sezname davčnih oaz

• Davčne oaze niso zgolj države z nizkimi davki, pogosto gre tudi za države, ki ščitijo tajnost dejanskih lastnikov podjetij, od njih ne zahtevajo nikakršnega poročanja in ne izvajajo efektivnega nadzora nad legalnostjo poslov in izvora premoženja. Črni seznam davčnih oaz Evropske unije je zelo skop, morali ga bomo občutno razširiti.

Uvedli bomo “Davek“ na finančne transakcije med domačimi podjetji in podjetji v davčnih oazah.

• Država bo avtomatično zadržala 30 % vrednosti vseh transakcij pri poslovanju slovenskih podjetij s podjetji v davčnih oazah, sredstva bodo sproščena šele potem, ko bo podjetje v davčni oazi finančni upravi razkrilo svoje lastništvo vse do končnih fizičnih oseb in, ali so med lastniki tudi podjetja, ter posredovalo seznam članov upravnih organov in poročila o poslovanju za pretekla leta.

Popolnoma bomo prepovedali poslovanje države in nudenje kakršnekoli državne pomoči podjetjem, registriranim v davčnih oazah.

Okrepili bomo FURS, da bo ta zmožen odločnejšega boja zoper prenašanje premoženja davčnih dolžnikov na pravne osebe, registrirane v davčnih oazah.

• Pogosta praksa je, da davčni dolžniki prenesejo svoje premoženje na podjetja s sedežem v kateri izmed davčnih oaz, ter se tako kljub milijonskim dolgovom izognejo rubežu. FURS ima moč zoper davčne dolžnike uvesti predlog stečaja. Ob vložitvi tovrstnih zahtevkov za prenos lastništva lahko finančna uprava prenos premoženja izpodbije, a tega ne počne.
• Podaljšali bomo možnost izpodbijanja prenosa premoženja v primeru stečaja iz enega na deset let.

Legalizirali bomo rabo prej nelegalno pridobljenih podatkov o registrih davčnih oaz v sodnih postopkih ter uvedli nagrade in zaščito za tiste, ki podatke posredujejo.

• Primer dobre prakse je Nemčija, kjer davčna uprava že več kot desetletje plačuje za nelegalno pridobljene podatkovne baze iz registrov davčnih oaz.

Uvedli bomo spodbude za vrnitev premoženja iz davčnih oaz.

• Uvedli bomo državne spodbude za podjetja, ki iz davčnih oaz sredstva prenesejo nazaj v Slovenijo, pod pogojem, da sredstva namenijo v razvojne naložbe.
• Na evropskem in svetovnem nivoju se bomo zavzemali za popolno ukinitev davčnih oaz.