Kakovostno in lokalno pridelana hrana

Zagotovili bomo kakovostno in lokalno pridelano hrano po pošteni odkupni ceni za kmetovalce

Trenutna kmetijska politika ima svojo ceno. Med epidemijo so slovenski kmetje zavrgli na stotine ton svojih pridelkov, ki jih niso mogli prodati, saj jim odkupne cene, mizerno nizke zaradi premoči tujih uvoznikov, niso omogočale niti kritja osnovnih stroškov.

Industrijsko kmetijstvo ima veliko negativnih posledic na okolje, predvsem z izpusti toplogrednih plinov, zastrupljanjem podtalnice s pesticidi in uničevanjem biodiverzitete.

Skoraj 40 % vsega proračuna EU je namenjenega skupni kmetijski politiki, od tega sta približno dve tretjini namenjeni zgolj subvencijam. 80 % proračuna skupne kmetijske politike gre v roke zgolj 20 % kmetom. Res je, da večje kmetije pridelajo več, a sistem je nesorazmerno nagnjen k dajanju prednosti zelo velikim pridelovalcem in tajkunom. Zato so majhni kmetovalci, ki predstavljajo veliko večino vseh v EU, še večji delež pa v Sloveniji, podvrženi nevarnosti, da jih večji proizvajalci z mnogo nižjimi cenami in večjo pogajalsko močjo v odnosu do trgovcev povsem izrinejo.

Kako bomo to uredili?

• Na evropskem nivoju bomo zahtevali, da se kmetijska politika drži svojega namena; ta je zagotavljanje kakovostne, cenovno dostopne hrane, ki ne bo pretirano obremenjevala okolja, ter podpiranje kmeta na krilih novih tehnologij in pridelovalnih tehnik.

• Preusmerili bomo večji delež subvencij k manjšim pridelovalcem. Varovanje okolja, obramba pred sušami, dobrobit živali in večje financiranje trajnostnih oblik kmetijstva bodo prioritete.

Uvedba subvencij na oddani pridelek

• Subvencije na oddani pridelek bodo omejile število prejemnikov na kmetovalce, ki pridelek oddajo v surovi ali predelani obliki.

Uvedli bomo subvencije za avtohtone slovenske pasme in vrste ter tradicionalno slovenske prehranske izdelke

• Za slovenske pasme imamo zelo nizke subvencije. Pašnja volov, krškopoljski prašič, štajerska kokoš, izdelava tunke in drugih krajevno značilnih izdelkov bi morali biti dodatno subvencionirani.

Varovalke zoper zlorabe in kanalizacijo sredstev v roke velikim kmetom.

• Ukrep, ki ga predlagamo, je vzpostavitev zgornje meje dodeljevanja sredstev na posamezne lastnike.

Vlaganje v trajnostne metode kmetovanja

• Zagotovili bomo ustrezna sredstva in možnosti dodatnega izobraževanja, da se bodo lahko kmetje lažje lotevali okolju prijaznejših načinov zatiranja škodljivcev in bolezni.
• Subvencije bomo usmerili tudi v rabo in razvoj tehnologij gojenja rastlin brez rabe tal; hidro-, akva- in aeroponiko. Te tehnike omogočajo gojenje pridelkov skozi celotno leto, s čimer se zmanjšata potreba po uvozu zaradi sezonskih nihanj in izkoristek površin, ki sicer niso primerne za klasično kmetijstvo.

Gensko spremenjeni organizmi

• Podpirali bomo doma pridelane gensko spremenjene rastline, v kolikor so primerne za uporabo.
• Gensko spremenjene rastline imajo veliko prednosti, npr. zmanjšanje potrebe po uporabi zatiralcev plesni, odganjanje škodljivcev, poleg tega so te rastline bolj odporne na podnebne spremembe ter omogočajo večjo pridelavo.
• Zaenkrat ni dokazov, da bi gensko spremenjeni organizmi negativno vplivali na uživalce. Ne glede na to, bomo zaradi dologoročnih neznank v zvezi z GSO, uzakonili obvezno označevanje GSO na deklaracijah proizvodov v trgovinah.

Spodbujanje zadružništva

• Male kmetovalce bomo spodbujali k skupnem nastopu na trgu prek zadrug ali organizacij proizvajalcev, da bodo lahko bolj ekonomično kmetovali, lažje prodajali svoje izdelke in imeli več vpliva v primerjavi s trgovci.

Poskrbeli bomo za ustrezno označevanje blaga, pridelanega in predelanega v Sloveniji.

• Tako se bo razločevalo, kateri prehranski produkti na trgovskih policah so dejansko pridelani v Sloveniji. Pogost je namreč uvoz osnovnih kmetijskih surovin iz drugih držav, predelava teh pa se izvrši v Sloveniji – tako končno blago dobi status slovenskega porekla, kar pa ne drži.

Spodbude za nove kmetovalce

• Tistim, ki se želijo ukvarjati s pridelavo hrane, bomo to omogočiti s čim ugodnejšimi pogoji pridobitve statusa kmeta in drugimi oblikami podpore, na primer z nižjim komunalnim prispevkom za gradnjo kmetijskih poslopij. Državna zemljišča za ekološko kmetovanje bomo interesentom ponudili pod ugodnejšimi pogoji.

Inovativno poučevanje ekološkega kmetovanja bomo obdržali v izobraževalnem sistemu.

Last modified on 2022-03-01