Digitalizacija za moderno informacijsko družbo

Z digitalizacijo bomo Slovenijo popeljali v moderno informacijsko družbo

Informacijska družba bo omogočila trajnostni razvoj in materialno blaginjo vsem prebivalcem Slovenije.

Digitalizacija je ključna za bodoči razvoj Slovenije in prehod v moderno informacijsko družbo.

V politiki se o digitalizaciji veliko govori, vendar jo le malo kdo resnično razume. Različne interesne skupine in posamezniki s podporo politikov digitalizacijo zlorabljajo za prisvajanje javnega denarja.

Kratkoročne posledice so drage in neučinkovite javne informacijske storitve. Še bolj usodne so dolgoročne posledice zaradi zaostajanja na tem področju in izgubljanja konkurenčne prednosti pred drugimi državami, kar bo negativno vplivalo na blaginjo v Sloveniji.

Drug zelo velik problem je vse preveč brezobziren odnos politike do varovanja osebnih podatkov, ki je še zlasti prišel do izraza ob zadnji epidemiji. Le Informacijski pooblaščenki in odgovornim posameznikom v državni upravi gre zasluga, da stvari še delujejo, ne sme pa biti to potuha in opravičilo politiki, ki mora prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Za področje digitalizacije je odgovorno Ministrstvo za javno upravo, ki to področje že vsa leta zanemarja. Ukinitev Ministrstva za informacijsko družbo v letu 2004, ob nastopu prve Janševe vlade, se je izkazala za veliko sistemsko napako, zaradi katere je Slovenija začela vztrajno nazadovati na področju digitalizacije.

Kot kažejo številni pretekli projekti, država nima orodij in postopkov za učinkovito in ekonomsko racionalno vodenje IT projektov. Tovrstne projekte vedno znova in znova pestijo podobne težave: V projekte pogosto niso vključeni ustrezni strokovnjaki, kakovost izdelkov je slaba ali celo neustrezna, naročniki kasneje nosijo stroške za odpravo napak izvajalcev. Najbolj sporno je, da so projekti pogosto dokončani le delno, če sploh izpolnijo zastavljene cilje.

Razvoj digitalizacije v državi poteka stihijsko in je večinoma usmerjen v posamezne infrastrukturne projekte, t.j. izgradnjo omrežij, ne spodbuja pa razvoja okolja in storitev za ljudi in gospodarstvo.

Kako bomo to uredili?

Ustanovitev Ministrstva za informacijsko družbo

• Ustanovili bomo Ministrstvo za informacijsko družbo, ki bo imelo glavno razvojno vlogo pri digitalizaciji in prehodu Slovenije v sodobno informacijsko družbo. Novo ministrstvo bo med drugim prevzelo naloge Direktorata za informatiko in Direktorata za informacijsko družbo ministrstva za javno upravo in Urada Vlade RS za informacijsko varnost. Končali bomo razdrobljenost strokovnih služb na IT-področju. Naloga ministrstva bo tudi profesionalizacija in debirokratizacija državne informatike.
• Prek ministrstva bomo poskrbeli za uravnotežen razvoj informacijske družbe
• Razpršenost posameznih razvojnih politik glede digitalizacije različnih sektorjev družbe se je pokazala kot neučinkovita in neuspešna. Ministrstvo, ki bo imelo močno vlogo v vladi, bo skrbelo za enakomeren in pravilno usmerjen razvoj informacijske družbe na vseh področjih:od šolstva, gospodarstva in sociale do učinkovitega javnega sektorja.

Vse storitve morajo biti dostopne tudi v digitalni obliki

• Digitalizirali bomo državne komunikacije. Od državnih organov bomo zahtevali prednostno uporabo digitalnih tehnologij pred papirnatim poslovanjem.
• Zahtevali bomo učinkovite in uporabniku prijazne državne e-storitve. Nujno bo preizkušanje e-storitev s strani fokusnih skupin naključno izbranih državljank in državljanov. Poenotili bomo uporabniško izkušnjo e-storitev in državljanom ponudili enotno vstopno točko, preko katere bodo lahko dostopali do e-storitev vseh državnih organov.
• Poenostavili in digitalizirali bomo sodne postopke ter zmanjšali administrativne ovire za podjetja. Debirokratizirali bomo državne postopke, ki so nujni za poslovanje podjetij: Uvedli bomo fikcijo pozitivne odločbe na področju gradbenih dovoljenj. Če pristojni organi ne bodo izdali odločbe znotraj zakonsko določenega roka, se bo dovoljenje jemalo kot odobreno.
• Olajšali bomo uporabo digitalnih certifikatov. Uvedli bomo pametno osebno izkaznico z naloženim digitalnim potrdilom ob upoštevanju strogih zahtev za zagotavljanje varstva osebnih podatkov.
• Vpeljati je potrebno enoten in usklajen protokol za učinkovito izmenjavo podatkov na nivoju javne in državne uprave kot tudi proti zasebnemu sektorju. Protokol bo zagotavljal revizijsko sled izmenjave podatkov, ki bo nespremenljiva in tako omogočala zaznavanje zlorab sistema.
• Za vse izdelke morajo biti že v času izdelave izdelani tako načrti neprekinjenega delovanja in okrevanja ob nenadnem dogodku kot načrti zagotavljanja informacijske varnosti.

Kvalitetni podatki so ključnega pomena za sprejemanje dobrih odločitev

• Omogočili bomo možnost avtomatskega dostopa do informacij javnega značaja na vseh tistih področjih, kjer bo to mogoče, upoštevajoč stroge zahteve za zagotavljanje varstva osebnih podatkov.
• Vpeljali bomo načelo podatkovne odličnosti v državnih institucijah. Samo zbiranje podatkov za voljo tega, da podatke imaš, ni dovolj. Podatke, ki jih zbere država je potrebno v največji meri odpreti (če narava podatkov to to omogoča) in jih ponuditi zainteresirani javnosti v strojno berljivi obliki.
• Tako bomo odprli podatkovno zanko, kjer bodo državljani lahko te podatke uporabili in s tem verjetno odkrili tudi kake nepravilnosti v podatkih, jih sporočili nazaj in s tem pripomogli k izboljšanju kvalitete podatkov. Na podlagi kvalitetnih podatkov bomo lažje sprejemali dobre odločitve za prihodnost.

Pravni red in zakonitost sta ključna za pošteno konkurenco in preprečevanje korupcije

• Preverjali bomo smotrnost zakonov v digitalnem svetu. Pri sprejemanju novih zakonov bomo kot del presoje učinkov predpisa uvedli preizkus smotrnosti uvedbe zakona v digitalnem svetu.
• Pripravili bomo jasna in strokovno podprta pravila za vodenje IT-projektov v javni in državni upravi. Postopke bomo debirokratizirali in povečali veljavo stroke pri odločanju v postopkih.
• Vsi izdelki, ki so bili naročeni in plačani iz javnih sredstev, morajo biti v obliki dokumentirane izvorne kode izročeni naročniku, ta pa jih mora hraniti v času življenjske dobe izdelka. Vse spremembe morajo biti dokumentiranje in se jih hrani skupaj z izvorno kodo.
• Vztrajali bomo pri koreniti spremembi medijske zakonodaje, ki mora postaviti jasno ločnico med javnimi mediji ter mediji v splošnem družbenem interesu na eni strani in propagandnimi trobili na drugi strani.

Izobraževanje je še kako pomembno

• V vrtcih in šolah bomo spodbujali pravilno in varno uporabo informacijskih tehnologij. Današnji izobraževalni programi so preveč usmerjeni v tehnološki del digitalizacije, v uporabo posameznih programskih orodij, zanemarjen pa je sociološki vidik, to je vpliv sodobnih tehnologij na ljudi in družbo kot celoto.
• Spodbujali bomo prenovo učnih programov na vseh področjih z namenom njihove prilagoditve trendom informacijske družbe.
• Spodbujali bomo izobraževanje in usposabljanje učiteljev na tem področju.
• Spodbujali bomo tudi neformalno izobraževanje ljudi za uporabo sodobnih tehnologij, še zlasti starejših.