Kolesarjenje v trajnostno in zdravo prihodnost

Na področju kolesarstva je mogoče narediti mnogo pozitivnih sprememb, s katerimi bi lahko olajšali pridobitev/dostop do koles, zagotovlili ustrezne površine za vožnjo in zagotovili sorazmernost zakonov.

V luči porajanja Slovenije kot športne kolesarske velesile naj trendom sledi tudi naša kolesarska infrastruktura in zakonodaja. Zato predlagamo paket kolesarskih reform, ki omogočajo pospešen razvoj kolesarstva pri nas in prijaznejši odnos zakonodaje in državnih organov do človeka.

Slovenska kolesarska infrastruktura se zadnje čase sicer počasi razvija, a je prostora za napredek še vedno ogromno.

Za zgled nam je lahko Danska, kjer je v gradnji 750 km kolesarskih supercest za ceno 295 milijonov evrov. Analiza stroškov in prihodkov pa kaže, da bo skupna vrednost pozitivnih učinkov v višini 765 milijonov. Po njihovih ugotovitvah vsak kilometer, prevožen s kolesom namesto z avtom, družbi privarčuje 1.34 €. Pri tem pa niso upoštevani čas iskanja parkirišča in hitrosti vožnje z avtom pod 50 km/h, ki je v mestih stalnica, tako da je potencialen družbeni dobiček od kolesarjenja še večji. Kolesarske superceste so tako med petimi najprofitabilnejšimi danskimi infrastrukturnimi projekti. Nujno je, da za gradnjo teh skrbi tudi država v sodelovanju z občinami, saj je največji pozitivni učinek ravno na njeno blagajno.

V Veliki Britaniji, Italiji in še kje so že v veljavi sistemi subvencij pri nakupu kolesa, podobnega bi lahko uvedli tudi pri nas.

Gorsko kolesarstvo pri nas je pravno precej bolj omejeno kot v podobnih evropskih državah, oz. je kar splošno prepovedano, z nekaj izjemami. V drugih državah, kjer je v splošnem kolesarjenje v naravnem okolju dovoljeno, lahko najdemo nekaj ureditev, ki so primerne tudi za Slovenijo.

Nesorazmerna sta tudi kaznovanje in način testiranja vožnje pod vplivom. Kazni za vožnjo pod vplivom alkohola so trenutno približno izenačene za kolesarje in motorizirane voznike (300 - 1200 €). Jasno pa je, da je avtomobil za vse udeležence veliko nevarnejše prevozno sredstvo, ki ne zahteva ne lastnega ravnotežja, ne moči za stopanje na plin.

Po navedbah Evropske kolesarske federacije kar 53 % hitrih vlakov, ki povezujejo večja evropska mesta, transporta koles ne dovoljuje. Kolesarjenje ima še posebej v kombinaciji z razvojem železniškega prometa izjemno velik potencial za zmanjševanje emisij.

Ukrepi za lajšanje kombinacije kolesarjenja in prevoza z vlakom imajo pozitivne učinke na razširjenost rabe obeh prevoznih sredstev. To potrjuje tudi strm porast potnikov na danskih vlakih, ko so ti prenehali z zaračunavanjem prevoza koles. Po treh letih pogajanj o prenovi Uredbe o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu¹ je bil na ravni EU dosežen dogovor, da bodo morali vsi novi ali prenovljeni potniški vlaki širom EU imeti prostor namenjen prevozu najmanj štirih koles.

Kako bomo to uredili?

• Zagotovili bomo zakonsko podlago in finančna sredstva za gradnjo kolesarskih supercest med občinami in naselji namenjenih tako kolesarskemu transportu (vožnja na delovno mesto, obisk naselij, nakupovanje, itd.) kot športu in rekreaciji.
• V naseljih bomo na kolesarske superceste priključili mrežo kolesarskih stez, urejenih v skladu z najnovejšimi standardi iz kolesarsko razvitih držav.
• Zagotovlili bomo subvencije za nakup prvega kolesa in državno poroštvo za nakup kolesa z brezobrestnimi krediti.
• Na področju gorskega kolesarstva bomo sprejeli zakonodajo, ki bo upravam narodnih parkov omogočila samostojno odločanje o ureditvi vožnje na področju njihovih parkov.
• Spremenili bomo zakanodajo in dovolili gorsko kolesarjenje tudi izven utrjenih poti, vendar se bo, zaradi ohranjanja naravne in kulturne dediščine, skupaj s planinskimi in kolesarskimi društvi, lastniki zemljišč, drugimi upravljalci in strokovnjaki za gozdarstvo ter ohranjanje narave določilo posamezne dele, kjer bo vožnja prepovedana.
• Za upravljavce in lastnike zemljišč, ki za urejanje gozdov ne dobivajo državnih pomoči in subvencij, bomo v izogib nepotrebnim prepovedim ustanovili odškodninski sklad in skupaj s kolesarskimi društvi zagotovili sredstva za nadomestila za uporabo ali morebitno nastalo škodo.
• S spremembo zakonodaje bomo, ob primerni vidljivosti in razmerah, dovolili vzporedno vožnjo kolesarjev. Skupino večih kolesarjev se da mnogo hitreje in varneje prehiteti, če vozijo vzporedno, kot pa če bi vozili drug za drugim.
• Spremenili bomo zakonodajo, ki kazni za kolesarje, ki ogrožajo zgolj sebe, enači s kaznimi za motorna vozila. Policija kolesarjev ne bo testirala za vožnjo pod vplivom, temveč le ugotavljaja zmožnost varne vožnje. V primeru nezmožnosti vožnje v ravni črti in po zakonih bo izrekla mandatno kazen v višini 200 €.
• Zakonsko bomo drugače uredili kaznovanje za vožnjo kolesa brez luči. Kolesar, kaznovan za vožnjo brez luči, bo poleg kazni prejel tudi kolesarske luči, s katerimi bo lahko nato varno in zakonito nadaljeval svojo pot.
• V skladu z EU Uredbo o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu bomo z zakonom predpisali, da bodo morali vsi novi ali prenovljeni potniški vlaki imeti prostor namenjen prevozu najmanj štirih koles.