Znanost kot orodje napredka

Odprta in dostopna znanost kot podlaga za družbo prihodnosti

Napredek znanosti odpira potencial za večjo blaginjo. Človeštvo z razvojem tehnologij postaja bolj odporno, povečuje se tudi naša zmožnost spopadanja z izzivi, ki jih ustvarjata družbeno življenje in narava. Znanost odpira vrata neznanega in premika meje mogočega.

Z epidemijo covid-19 se je znova pokazalo, kako pomembno vlogo ima znanost v današnji družbi. Epidemija je hkrati razgalila tudi velike vrzeli med znanostjo kot skupnostjo znanstvenikov in raziskovalcev v odnosu do širše javnosti, politike, gospodarstva in celotne družbe. Znanstvena skupnost je postala odtujena od družbe, tudi zato med epidemijo njun dialog ni bil mogoč, kar je na koncu otežilo efektivno spopadanje s širjenjem okužb.

Politični odločevalci, katerih delovanje bi moralo temeljiti na znanstvenem konsenzu, so dokazali, da se da posamezne strokovnjake zlorabiti za utemeljevanje politično sprejetih odločitev. Zastarelo patentno in avtorsko pravo sta korporacijam dali podlago za neetično zaslužkarstvo v času kriznih razmer, kar je na koncu sklenilo krog nezaupanja v znanost, vlado in podjetja, ter ponovno oživelo proti-znanstven in protidemokratičen sentiment v družbi.

Znanosti je potrebno zagotoviti neodvisnost tako od politike kot od kratkoročnih gospodarskih interesov.

Znanstvenikom in znanosti je potrebno ponovno uveljaviti mesto v družbi in omogočiti, da bo celotna družba lahko deležna koristi in napredka. Zato je v znanosti potrebno vzpostaviti nove mehanizme in prekiniti s starimi praksami.

Za vrednotenje raziskovalne dejavnosti se pri nas uporabljajo zastareli kvantitativni kazalniki, kot je denimo faktor vpliva revije, ki omogoča vrednotenje dela znanstvenikov in raziskovalcev. Pogosto tudi mednarodno priznani strokovnjaki ne dosegajo dovolj točk za habilitacijo ali pridobivanje sredstev, še bolj pa je takšen sistem problematičen za mlade raziskovalce, ker ne upošteva drugih oblik objavljanja ali ustvarjanja družbeno pomembnih učinkov raziskovalnega dela. Da bi bila znanost pravičnejša in da bi spodbujali uporabo praks, ki so za družbo najbolj koristne, bi bilo treba te postopke izboljšati.

Enako je potrebno spremeniti trenutni sistem tako imenovanega »stabilnega financiranja« znanosti, saj ne zagotavlja zdravega in spodbudnega okolja za slovenske raziskovalce, ki bi bili konkurenčni raziskovalcem v tujini. Prejemniki sredstev so vse bolj odvisni od domačega proračuna, poleg tega večino sredstev prejmejo raziskovalne organizacije, katerih člani hkrati zasedajo odločevalska mesta Javne agencije za raziskovalno dejavnost. Posledično je namesto vzpodbujanja vrhunske znanosti rezultat takšnega financiranja ravno nasproten, saj raziskovalci s povprečnimi rezultati, a iz močnih organizacij, pridobijo levji delež sredstev.

Kako bomo to uredili?

• Poskrbeli bomo za večjo transparentnost delovanja znanosti in uvedli mehanizme za opozarjanje na kršitve pravil.
• Preprečili in sankcionirali bomo goljufanje pri avtorstvu raziskav in v procesu objavljanja znanstvenih izsledkov.
• Preganjali bomo neformalno kulturo skrivanja, pometanja pod preprogo in toleriranja deviacij od raziskovalne etike.
• Z namenom preprečevanja zgornjih zlorab in za vzpodbujanje posameznikov, da opozarjajo nanje, bomo uvedli sistem za zaščito žvižgačev.
• Poskrbeli bomo za zdravo delovno okolje znanstvenikov, predvsem glede mobinga, šikaniranja, nadlegovanja in izkoriščanja tujih zaslug.
• Poskrbeli bomo za prosto izmenjavo in prenos znanja, zlasti za namene preverjanja, nadaljnjih raziskav in izobraževanja.
• Skladno z našo zavezo do proste izmenjave in prenosa znanja bodo vse raziskave in raziskovalni rezultati, ki so v celoti ali delno financirani iz javnih sredstev, javnosti prosto dostopni.
• Založniškim lobijem bomo preprečili okoriščanje z delom znanstvenikov in zlorabljanje javnih sredstev za zasebne dobičke.
• Povečali bomo vlaganje v tehnološki razvoj, najprej na 50 % sredstev nad evropskim povprečjem vloženega deleža BDP, končni cilj pa je, da vlaganje v znanost doseže dvakratnik evropskega povprečja.
• Spodbujali bomo slovensko vesoljsko industrijo in poskrbeli za ureditev relevantne zakonodaje in pridružitev Slovenije vsem potrebnim mednarodnim aktom, ki bodo omogočili razvoj in razcvet slovenske vesoljske industrije. Panogo vesoljske industrije bomo umestili med prednostne razvojne panoge v razvojni strategiji.
• Zmanjšali bomo neenakost v slovenskem sistemu vrednotenja znanosti zaradi zastarelih algoritmov, zato bomo poleg člankov v revijah, trenutnih glavnih kazalcev raziskovalne uspešnosti, v ocenjevanje vključili izdajanje učbenikov, komuniciranje znanosti, vzpostavitev mednarodnih standardov, pa tudi delo na širšem področju družbenih dejavnosti.
• Zmanjšali bomo neenakost v slovenskem sistemu financiranja znanosti in zaradi konflikta interesov onemogočili, da raziskovalne organizacije, katerih člani hkrati zasedajo odločevalska mesta Javne agencije za raziskovalno dejavnost, lahko kandidirajo za javna sredstva na razpisih.
• Vpeljali bomo javno financirane programe vseživljenjskega učenja in znanstvenega opismenjevanja, kjer bomo državljane seznanili z znanstvenimi metodami in preverjanjem virov ter njihove verodostojnosti.
• Poskrbeli bomo za pregon lažne ter navidezne znanosti in drugih dezinformacij ter lažnih novic. Po posvetovanju z organi kazenskega pregona bomo spremenili zakonodajo, ki bo olajšala kazenski pregon predvsem v spletnem okolju. Cilj je pripraviti uravnotežen zakon, ki bo v enaki meri zagotavljal tako svobodo govora kot zahteval odgovornost. Ustvarili bomo pogoje za kakovostno in verodostojno delo institucij, ki razkrivajo dezinformacije.
• V podporo boju proti lažnim novicam in znanosti bomo sistemsko uredili komuniciranje znanosti z javnostjo po zgledu držav, kjer je to že urejeno.