Duševno zdravje kot prednostna naloga
Skrb za duševno zdravje, zgodnje zdravljenje in ustrezna preventiva bodo mnogim ljudem in njihovi okolici omogočili polno življenje in udeležbo v družbi. Nezadostna preventiva, nedostopnost ali nizka kakovost oskrbe negativno vplivajo na kakovost življenja.
Stigmatizacija duševnih bolezni in skrb za duševno zdravje vodijo do zamud pri zdravljenju. Službe na terenu ne pokrivajo števila potreb – potrebnega bi bilo več usposobljenega osebja, ki obiskuje ljudi na domu in lahko pomaga preprečiti hospitalizacije.
Preberi večGibanje in šport za vsakogar
Denar, namenjen športu, razdelimo na športen način. Podpora klubom bo pregledna in neposredna, prednost bomo dali prostemu času za otroke in mladino.
Država bi morala vsem državljanom ustvariti pogoje za šport. Trenutna razdelitev sredstev ni transparentna in je preveč usmerjena v tekmovalni šport. Večina denarja gre športnikom prek športnih društev. Da bi lahko športne organizacije dolgoročno načrtovale svoje dejavnosti, se je treba držati dolgoročnega načrta podpore športu. A se pogoji financiranja športa vsako leto spreminjajo.
Preberi večKolesarjenje v trajnostno in zdravo prihodnost
Na področju kolesarstva je mogoče narediti mnogo pozitivnih sprememb, s katerimi bi lahko olajšali pridobitev/dostop do koles, zagotovlili ustrezne površine za vožnjo in zagotovili sorazmernost zakonov.
V luči porajanja Slovenije kot športne kolesarske velesile naj trendom sledi tudi naša kolesarska infrastruktura in zakonodaja. Zato predlagamo paket kolesarskih reform, ki omogočajo pospešen razvoj kolesarstva pri nas in prijaznejši odnos zakonodaje in državnih organov do človeka.
Slovenska kolesarska infrastruktura se zadnje čase sicer počasi razvija, a je prostora za napredek še vedno ogromno.
Preberi večRevščina starejših
Lotili se bomo revščine starejših Staranje prebivalstva je tudi v Sloveniji proces, ki se mu ni in ne bo mogoče izogniti.
Z upadanjem števila oz. s preskromnim številom rojstev, z daljšanjem življenjske dobe in z upočasnjevanjem umrljivosti se spreminja starostna sestava prebivalstva: zmanjšuje se delež otrok(0–14 let), povečujeta pa se delež delovno sposobnega prebivalstva (15–64 let) in delež starejših(tj. oseb, starih 65 let in več). V Sloveniji tristebrni pokojninski sistem pretežno sloni na prvem pokojninskem stebru, ki ga upravlja ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
Preberi več
