Dolgotrajna oskrba

Nihče ne želi preživeti starosti v tujem okolju. Zagotovili bomo dostojno oskrbo v skupnosti in sistemsko podporo družinam.

Ljudje, ki potrebujejo skrb drugih, želijo živeti doma. Pogosto se po nepotrebnem ali prezgodaj znajdejo v institucionalni oskrbi, saj je oskrba na domu in v skupnosti nezadostna, bližnji pa se težko spopadejo s težkimi razmerami. Demografske spremembe povečujejo potrebo in pomen družinske oskrbe, vendar se neformalnim negovalcem še vedno posveča premalo pozornosti in podpore. Pogosto morajo izbirati med nego in zaposlitvijo. Znajdejo se v neugodnem finančnem položaju, so izključeni s trga dela, v starosti pa jim grozi revščina zaradi nizkih starostnih pokojnin. Ker področje oskrbe na domu in v skupnosti ni sistemsko urejeno, neformalni negovalci trpijo zaradi duševnih in telesnih težav ter težav v odnosih, hkrati pa jim primanjkuje časa za počitek in samorealizacijo. Tudi občutki brezupa in primeri izgorelosti niso izjema. Takšno stanje je nevzdržno. Negovalci so hrbtenica protiustavnega sistema oskrbe in si zaslužijo celovito sistemsko podporo.

Kako bomo to uredili?

• Prizadevali si bomo za prilagoditve zakonodajnih vrzeli – sprejem primernega Zakona o dolgotrajni oskrbi
  • Število oseb, ki ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase, se vztrajno veča. Vsem zagotoviti kakovostno in varno življenje je zaradi staranja prebivalstva velik izziv, ki zahteva spremembe obstoječih socialnih sistemov. Zakonsko je potrebno opredeliti pravice do novih oblik storitev ter zagotoviti dodatne vire financiranja za njihovo izvajanje. Splošno načelo predloga zakona je, da do dolgotrajne oskrbe pod enakimi pogoji in merili postane upravičena vsaka odrasla oseba, ki je trajno odvisna od pomoči drugih pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil. Dostopnost storitev oskrbe je trenutno odvisna od dohodkov tistih, ki pomoč potrebujejo, razlike v dostopnosti pa nastajajo še med oskrbo v javnih zavodih in pri koncesionarjih, med oskrbovanimi na domu in v institucijah ter med posameznimi občinami. Sredstva za delovanje sistema dolgotrajne oskrbe naj bi zagotavljal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), katerega glavni vir financiranje so sredstva iz naslova prispevnih stopenj za socialno varstvo, ki pa so nezadostna. Zakon zato predvideva še uvedbo osnovnega in prostovoljnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo do 30. junija 2024, do takrat pa bi razliko pokrival državni proračun. Predlogu zakona nasprotujejo upokojenske in druge strokovne organizacije, ki so do predlaganih rešitev zelo kritične. Največjo pomanjkljivost zakona vidijo ravno v tem, da ne vzpostavlja sistemskega financiranja dolgotrajne oskrbe, temveč to vprašanje prestavlja v prihodnost.
• V sodelovanju z regijo bomo podpirali razvoj mreže služb za nudenje pomoči v vseh oblikah(terenskih, ambulantnih in stanovanjskih).
• Podpirali bomo inovativne možnosti oskrbe v skupnosti, vključno z razvojem prostovoljstva in organizirano sosedsko pomočjo.
• Spodbujali bomo zlasti razvoj paliativne oskrbe na terenu, vključno z nego v otroških bolnišnicah in strokovnim vodenjem preživelih družin.
• Podpirali bomo občine pri zagotavljanju cenovno ugodnih najemniških stanovanj za starejše in invalide, s čimer bomo ljudem omogočili, da zaradi finančnih razlogov ne hodijo v institucionalne storitve.
  • Programi subvencioniranja bodo podpirali gradnjo hiš in stanovanj brez ovir, vključno s spremembami obstoječih gospodinjstev (glej Več dostopnih stanovanj za dostojno življenje).
• Sprejeli bomo kadrovske standarde in normative za področje socialne oskrbe in zdravstvene nege na področju dolgotrajne oskrbe.