Duševno zdravje kot prednostna naloga

Skrb za duševno zdravje, zgodnje zdravljenje in ustrezna preventiva bodo mnogim ljudem in njihovi okolici omogočili polno življenje in udeležbo v družbi. Nezadostna preventiva, nedostopnost ali nizka kakovost oskrbe negativno vplivajo na kakovost življenja.

Stigmatizacija duševnih bolezni in skrb za duševno zdravje vodijo do zamud pri zdravljenju. Službe na terenu ne pokrivajo števila potreb – potrebnega bi bilo več usposobljenega osebja, ki obiskuje ljudi na domu in lahko pomaga preprečiti hospitalizacije. Razmere so zaskrbljujoče, zlasti na področju skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Težavo predstavlja nizka razpoložljivost psihoterapije, ki je ne krije javno zdravstveno zavarovanje. Psihoterapija nima urejenih zakonodajnih meja – prizadevanja za slovenski zakon so se znašla v slepi ulici, kljub temu da je Državni zbor 27. marca 2018 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028, v kateri je med prioritetnimi nalogami zapisano, da se mora zakonsko urediti področje psihoterapije in psihosocialnega svetovanja in sicer: priprava osnutka zakona do konca leta 2018, sprejem zakona v parlamentu do konca 2019 in implementacija do konca leta 2020. Smo v letu 2022, a zakon še kar ni sprejet, kar dodatno poslabša razpoložljivost psihoterapije in sposobnost strokovnjakov, da jo zagotovijo ter se ustrezno odzovejo na krizne razmere. Želimo živeti v družbi, v kateri je duševno zdravje prioriteta in skrb za duševno zdravje ni stigma. Preprečevanje in ustrezna mreža pomoči bosta zmanjšala število in trajanje hospitalizacij ter pospešila okrevanje.

Kako bomo to uredili?

Uveljavili bomo zakonodajno ureditev psihoterapije v slovenskem pravnem sistemu, kar bo prineslo njeno večjo dostopnost, psihoterapiji pa bomo omogočili tudi delo v socialnih storitvah in izobraževanju

• V času pandemije koronavirusa je še bolj jasno, da trenutno število psihologov in psihoterapevtov ni zadostno. Hkrati nekatere terapevtske organizacije, službe ali posamezniki sploh ne morejo opravljati svoje prakse ali pa je ta na voljo le v spletnem okolju, kar določenim strankam morda ne ustreza. Obstaja potreba po jasnem zakonodajnem okviru na področju psihoterapije, ki se izvaja zunaj zdravstvenih ustanov, v sklopu katerih lahko ti psihoterapevti delujejo.

Spodbujali bomo dokončno ureditev neustavnosti sedanjega Zakonu o duševnem zdravju

• Ustavno sodišča RS je opozorilo na neskladnost obstoječega zakona, sprejetega leta 2008, z Ustavo RS, ki bodo zagotovili ustreznejše neprostovoljno nastanjevanje in obravnavo oseb z duševnimi motnjami v socialnovarstvenih zavodih po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr)ob zagotovljenih prostorskih zmogljivostih in osebju, ki bo tem osebam lahko zagotavljalo ustrezne socialnovarstvene storitve. Na to potrebo opozarja tudi Varuh človekovih pravic RS že nekaj zadnjih let. Prizadevali si bomo za strogo spoštovanje pravic pacientov in njihovih svojcev pri psihološki ali psihiatrični oskrbi.

Uredili bomo ponovno izdajo knjižice “Kam in kako po pomoč”

• Knjižica je bila nazadnje izdana leta 2012, podatke je potrebno posodobiti. V času pandemije je ključno, da so ljudje seznanjeni z možnostmi, kam se lahko obrnejo po pomoč v stiski znotraj njihovega lokalnega okolja.