Proaktivna socialna država

Ideja proaktivne socialne države je v tem, da država nemudoma pristopi k aktivnemu reševanju poslabšane situacije prebivalcev.

Država to spremembo najprej zazna, nato reagira in ponudi uporabne rešitve. Proaktivnost države pomeni hitre in usklajene reakcije ter nudenje organizirane pomoči, tako javne kot zasebne, ki dejansko ustreza potrebam socialno ogrožene populacije. Pravica do osebnega dostojanstva, varnosti in družbeni vključenosti spada med temeljne pravice posameznika, ki so zapisane tudi v ustavi. Človek lahko živi dostojno življenje le, če lahko zadovolji vsaj svoje osnovne življenjske potrebe in se ne sooča z družbeno izključenostjo. V Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine 254.000 oseb. Kot nas opozarja Evropska unija, naša socialna država ne dosega niti minimalnih evropskih standardov. Posledice pa so jasne, vseprisotne in zaradi učinka spirale vedno hujše.

Kako bomo to uredili?

Poskrbeli bomo, da bodo državni organi ob zaznani človekovi stiski reagirali takoj

• Državni organi, ki imajo dostop do podatkov o spremembi socialnega statusa posameznega človeka (šole, Center za socialno delo, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter drugi), državljana ob zaznani spremembi statusa povabijo k aktivnemu reševanju njegovega položaja. Prav tako je pomembno, da se humanitarne organizacije tesneje povežejo z zgoraj navedenimi institucijami in se aktivno vključijo v reševanje akutne stiske posameznika.

Uveljavili bomo sistem kuponov za brezposelne

• Državni organ posamezniku ponudi obširne informacije o vladnih in nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z reševanjem različnih problematik. Posameznik prejme določeno število kuponov, ki jih lahko po lastni izbiri unovči pri organizacijah, ki rešujejo njegovo konkretno situacijo. To preprečuje avtomatične postopke, ki so trenutno neustrezni. Sistem kuponov je tudi preizkusni kamen za organizacije v mreži socialne pomoči, saj posamezniki ob nastopu težav sami prevzamejo odgovornost za njihovo reševanje, z izbiro organizacij pa državi sporočajo, katere organizacije niso ustrezne, saj nimajo obiska. Sčasoma bi tako zamrle nepotrebne oblike pomoči, za katere se nihče ne odloča.

Pripravili bomo aplikacijo z informacijami o aktivnih nevladnih organizacijah

• Dostop do podpornih sistemov v okviru socialnega varstva se začne z dobro informiranostjo o organizacijah, ki to pomoč nudijo. Seznam organizacij, ki so aktivne na določenem področju urejanja socialne stiske prebivalca, bomo uredili v dostopni obliki z imenikom in iskalnikom, ki bo omogočal hiter vpogled v dostopnost organizacij na tem področju.

Uvedli bomo dodatne presejalne mehanizme za delovanje nevladnih organizacij (društva, zavodi, ustanove)

• V Sloveniji lahko po trenutnem sistemu društvo ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične ali pravne osebe. Društvo ustanovijo na ustanovnem zboru, kjer sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva, določijo ime in ga registrirajo na upravni enoti, da bi društvo lahko delovalo v pravnem prometu. V Sloveniji je registriranih več kot 27 000 nevladnih organizacij (NVO), ki so dejavne tako rekoč na vseh področjih življenja – od sociale, kulture, športa, zagovorništva, ekologije, zdravja do civilne zaščite in skoraj vseh področij delovanja današnje družbe. Njihovega delovanja ne želimo omejevati, želimo pa zagotoviti, da bodo v Centralnem registru društev ostajale organizacije, ki aktivno zagotavljajo storitve uporabnikom njihovih programov. Nevladne organizacije, ki tri leta ne posredujejo letnega poročila, ki ga morajo oddati na AJPES, se bodo iz registra avtomatsko odstranile, s čimer bomo ohranili preglednost delovanja in zagotovili ustrezne storite za njihove uporabnike.

Uvedli bomo sistem socialnih mikrokreditov

• Namen mikrokreditov je dolgotrajno socialno ogroženim prebivalcem omogočiti vrnitev v funkcionalno družbeno vlogo. Mikrokredite bi lahko koristili za nakup oblek in drugih osnovnih potrebščin za socialno reaktivacijo. Njihova pridobitev bo enostavnejša in hitra, pridobiti jih bo mogoče po nižji obrestni meri in brez stroškov odobritve. Njihov namen bo blaženje akutnih socialnih stisk za osebe, ki niso nujno prejemniki socialnih transferjev.