Razvoj skupnostnega gospodarstva

Razvili bomo skupnostno gospodarstvo in okrepili vključevanje marginaliziranih skupin prebivalstva

Skrb za blaginjo ni naloga posameznika, temveč skupnosti, v kateri bivamo.

Povezovanje potrošnikov in malih proizvajalcev v večje enote, zadruge, je odlično orodje za povečanje zaščite potrošnikov in vzpostavitev bolj odgovornega gospodarstva.

V Sloveniji so najbolj aktivne kmetijske in gozdarske zadruge, ki jim ministrstva posvečajo največ pozornosti in zagotavljajo največ vzpodbud za njihovo delovanje.

Neizkoriščen potencial zadružništva ostaja izjemno velik. Podnebne, stanovanjske in morebitne prihajajoče gospodarske krize lahko prebrodimo mnogo uspešneje z večjim povezovanjem in skupnim delovanjem manjših udeležencev na trgu.

Skupno upravljanje z energetskimi viri prinaša številne prednosti, od energetskih do finančnih prihrankov, potrošniške zadruge lahko pomagajo pri zagotavljanju potreb po raznoraznih izdelkih in storitvah, stanovanjske zadruge pa so pot za obuditev gradnje večjih stanovanjskih sosesk brez pretirane potrebe po intervenciji države.

Zadruge imajo tudi kup nefinančnih prednosti, kot so vključenost, povezanost, solidarnost med generacijami in marginaliziranimi skupinami, strpnost in kreativnost. Širša družba pa je deležna koristi, kot so lokalna delovna mesta, zmanjšanje uvozne odvisnosti, povečanje konkurenčnosti gospodarstva, zmanjšanje pritiska na zdravstveno blagajno in odpornost na zunanje pretrese.

Kako bomo to uredili?

Spodbujali bomo razvoj zadružništva in kooperativ

• Bistvena značilnost kooperativ je skupna lastnina nad osnovni sredstvi, enakopraven glas članov in univerzalna delitev dobička. Kooperative in zadružništvo sta v slovenskem okolju redki obliki, ki te pravice omogočata, zato je potrebno razširiti nabor zadrug, ki jih je možno registrirati in katerim dajejo ministrstva prednost pri vzpodbudah.

Stanovanjske kooperative

• Na področju stanovanjskih kooperativ se v Sloveniji že vsaj 10 let pojavljajo (neuspešni) poskusi zgledovanja po Švici in Avstriji. Stanovanjske zadruge ali kooperative bi lahko pomenile uspešen način naslavljanja problematike dostopnosti do neprofitnih stanovanj ter stanovanj za mlade.

Energetske zadruge

• Obnovljivi viri energije so velik vir destabilizacije za obstoječi elektroenergetski sistem, saj je proizvodnja energije odvisna od nestabilnega vremena. Večji delež obnovljivih virov energije v energetski mešanici pomeni tudi večji izziv za zagotavljanje stabilne proizvodnje energije.
• S povezovanjem večjih stanovanjskih sosesk v energetske zadruge za namene vzpostavitve sistemov daljinskega ogrevanja, hlajenja in skupne proizvodnje električne energije bi povečali učinkovitost rabe energetskih virov in zmanjšali nevarnost destabilizacije omrežja. Za skupnosti je povezovanje na energetskem področju koristno predvsem zaradi velikih prihrankov, ki ob tem nastajajo.
• Uzakonili bomo pravno obliko posebej prilagojeno specifikam energetskih zadrug.
• Subvencionirali bomo vzpostavitev skupnih daljinskih ogrevalnih in hladilnih sistemov ter prepovedali, da bi ponudniki energentov energetskim skupnostim energente zaračunavali po drugi ceni kot velja za gospodinjstva.
• Subvencionirali bomo druge ukrepe, ki so potrebni za ekonomično vzpostavitev energetskih zadrug.

Vzpostavili bomo podporno okolje za razvoj skupnostne ekonomije

• Spodbujali bomo organizacijske oblike, ki temeljijo na demokratičnem upravljanju. Uredili bomo tudi zakonodajo na področju delavskega odkupa propadlih in drugih podjetij.
• V preteklosti smo bili v Sloveniji že priča več neuspešnim poskusom delavskih odkupov. Delavski odkup je odkup lastniškega deleža podjetja s strani zaposlenih v podjetju. Delavski odkupi so eden od pomembnih načinov za povečanje solastništva zaposlenih v gospodarskih družbah.
• Slovenska zakonodaja, za razliko od npr. spodbujanja tujih investicij, ne predvideva nikakršnih spodbud za tovrstne odkupe. Ker v Sloveniji ni nobene tradicije privatnih skladov, ki bi nudili finančno podporo delavskim odkupom, so delavski odkupi tudi izjemno redki, saj se namere delavcev o odkupu deleža v podjetju običajno razblinijo prav zaradi njihove nemoči, da bi jih financirali