Revščina starejših

Lotili se bomo revščine starejših

Staranje prebivalstva je tudi v Sloveniji proces, ki se mu ni in ne bo mogoče izogniti.

Z upadanjem števila oz. s preskromnim številom rojstev, z daljšanjem življenjske dobe in z upočasnjevanjem umrljivosti se spreminja starostna sestava prebivalstva: zmanjšuje se delež otrok(0–14 let), povečujeta pa se delež delovno sposobnega prebivalstva (15–64 let) in delež starejših(tj. oseb, starih 65 let in več). V Sloveniji tristebrni pokojninski sistem pretežno sloni na prvem pokojninskem stebru, ki ga upravlja ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Drugi steber (PDPZ – prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje) zaenkrat ne igra zelo pomembne vloge v primerjavi s prvim stebrom. Tudi v prihodnosti se pomembnost drugega stebra glede na trenutno stanje ne bo bistveno povečevala, saj so npr. povprečna mesečna vplačila praviloma nižja od 100 EUR (podatek za leto 2019). Prav tako je pomembnost tretjega stebra pri varčevanju za pokojnino (npr. naložbena življenjska zavarovanja) manjša kot v razvitejših državah. Nedavno je veliki globalni igralec na finančnih trgih Allianz objavil poročilo o pokojninskih sistemih po svetu. V njem analizirajo pokojninske sisteme na podlagi treh indeksov, trenutne makroekonomske in demografske slike države, vzdržnosti trenutnega sistema in primernosti za zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda v starosti. Na skupni lestvici so najvišje Švedska, Belgija in Danska. Naš sistem je nizko na lestvici predvsem zaradi starajoče se družbe in malo prostora za dodatne reforme (npr. nov dvig upokojitvene starosti ali postopen prehod na obvezni drugi steber se trenutno zdita težko izvedljiva ukrepa).

Okrepili bomo socialni položaj ostarelih

Vsi upokojenci si zaslužijo dostojno življenje, zato bomo zagotovili dodatne prihodke v pokojninsko blagajno v višini, ki bo dosegla vsaj tako imenovani prag revščine, tako da bo vsem upokojencem omogočeno dostojno življenje.

Starejšim bomo omogočili dostojno življenje in razbremenili njihove svojce

Državo bomo spodbujali, da bo vzpostavila program gradnje novih domov za upokojence, skupnostnih oblik bivanja in varovanih stanovanj ter poskrbeli, da bodo ljudje, ki ne zmorejo več bivati v domači oskrbi, v doglednem času prišli na vrsto za bivanje v domovih za upokojence in bivanjskih skupnostih. Večje število domov starejših občanov (DSO) bi predstavljalo večjo konkurenco na trgu, kar bi zagotavljajo večjo kvaliteto in znižanje cen storitev, večjo dostopnost za uporabnike ter lažje odločanje za to obliko bivanja. Prav tako bi to pomenilo sprostitev števila stanovanj na trgu in kreiranje novih delovnih mest. Starejši potrebujejo različne storitve v lokalnih okoljih, zato je treba preprečiti ukinjanje javnega prometa, živilskih trgovin, bank, pošt, zdravstvenih postaj in lekarn v manjših krajih, ker bodo drugače osnovne storitve starejšim, ki nimajo avtomobilov, popolnoma nedostopne. Za lažji prehod v dobo informacijske tehnologije pri starejših bomo ohranili klasični način komuniciranja (javne službe) še vsaj 10 do 20 let. V DSO bomo spodbujali ureditev možnosti sprejema z domačo živaljo.

Predlagali bomo ustanovitev Varuha za starejše.

Po priporočilih SZO sodijo starejši v skupino ranljivih tako na področju ohranjanja zdravja, ustrezne obravnave na domu kot v skupnosti in socialno varstvenih institucijah. Prav tako je prepoznano visoko tveganje za pojav starizma, na kar je opozorila tudi zadnja epidemija. Vse več je tudi nasilja vseh oblik nad starejšimi.

Ločitev direktorata za starejše in deinstitucionalizacijo

Za bolj učinkovito obravnavo izzivov starejše populacije bomo ločili direktorat za starejše in deinstitucionalizacijo.

Izboljšati je potrebno kakovost bivanja v vseh domovih starejših.

Predlagali bomo ukinitev rdečih in sivih con na račun izvajanja rednih dejavnosti in storitev, ki stanovalcem pripadajo, prav tako bomo zagotovili možnost bivanja v enoposteljnih sobah, ko ne gre za zakonski par.

Alternativne oblike bivanja za starejše

Pirati podpiramo alternativne oblike bivanja za starejše – stanovanjske zadruge in skupnosti.

Poskrbeli bomo za upokojence, ki prejemajo pokojnine pod pragom revščine.

Oseba, ki dela polno pokojninsko dobo in ima vplačane prispevke v pokojninsko blagajno, mora imeti dostop do primerne, ne le najcenejše oskrbe v domu (npr. v večposteljnih sobah). Morebitno razliko med zmožnostmi upravičenca in ceno oskrbe mora kriti država. Dokler morajo otroci doplačevati za oskrbo svojih staršev v institucijah, naj se to upošteva vsaj kot olajšava pri njihovi dohodnini.

Kako bomo to uredili?

Predlagamo naslednje izboljšave v zdravstvenem sistemu v zvezi s potrebami starejših:

• povečanje števila negovalnih postelj v bolnišnicah na nacionalni in regionalni ravni – s tem ukrepom bi naredili obstoječe kapacitete domov za starejše bolj dostopne, in prav tako bi se skrajšalei čakalne vrste za sprejem v javni dom starejših ali bivanjsko skupnost v bližini kraja bivanja z ustrezno kakovostjo bivanja; izboljšali bi tudi zdravstveno oskrbo starejših, npr. tistih s kroničnimi obolenji;
• klinična specializacija zdravnikov iz geriatrije in klinična specializacija diplomiranih medicinskih sester iz gerontologije, specialna znanja za zdravstveni kader v domovih za starejše za obravnavanje demence;
• večja dostopnost do zdravstvene obravnave; starejša oseba, ki stanuje v domu, naj ima možnost, da ohrani izbranega osebnega zdravnika, ginekologa in zobozdravnika; zagotoviti je treba tudi vsakodnevno prisotnost zdravnika v DSO ter ustrezno napotovanje na specialistične preglede in zdravljenje v bolnišnici ali zdravilišču, če je to potrebno,
• sistemska ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ker tovrstno zavarovanje ni solidarno;
• ureditev in povečanje pravic za starejše na področju zobozdravstvene oskrbe, ker so njihove potrebe po teh storitvah z leti večje;
• povečanje dostopnosti in števila ur oz. obsega zdravstvenih storitev v domovih, ki se financirajo iz blagajne ZZZS, kot so storitve družinskega zdravnika, psihiatra, kliničnega psihologa, fizioterapevta, kineziologa, delovnega terapevta, kliničnega dietetika, diplomirane medicinske sestre, tehnika zdravstvene nege in bolničarja negovalca;
• ambulant za preventivo, zgodnjo diagnostiko in vodenje kroničnih obolenj pri bolnih stanovalcih v domu po zgledu referenčnih ambulant v zdravstvenih domovih;
• ureditev enakih pravic do medicinskih pripomočkov, kot veljajo za državljane, ki niso stanovalci domov;
• vsem dostopna zdraviliška dejavnost, podaljšana bolnišnična obravnava po zaključku akutnega zdravljenja, paliativna oskrba, več postelj v hospicih.