Stabilen sistem poštenih pokojnin

Pokojninski sistem v Sloveniji je, milo rečeno, slab. Je nerazumljiv za širšo javnost in dolgoročno finančno nevzdržen. Delovni upokojenci niso ustrezno nagrajeni. Bodoči upokojenci niso seznanjeni z višino njihove prihodnje pokojnine.

Sedanji pokojninski sistem je dolgoročno finančno nevzdržen. Glavni razlog je pričakovani demografski razvoj: število prejemnikov pokojnine se veča, medtem ko se število delavcev, ki prispevajo v sistem, manjša. Višina nekaterih starostnih pokojnin je pod pragom revščine. Tako obstajajo ljudje, ki so kljub temu da so vse življenje pravilno plačevali prispevke v pokojninski sistem, v nevarnosti dohodkovne revščine.

Razlika med prejemkom osnovne denarne socialne pomoči in najnižje pokojnine za 15 let delovne dobe je sramotna kljub dvigu pokojnin, ki smo ji bili priča v letu 2021. Najnižja pokojnina se je določila v višini 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove, ta znesek se bo nato usklajeval enako kot pokojnine. Najnižja pokojnina tako znaša 280 evrov. Zagotovljena pokojnina za 40 let pokojninske dobe namesto 581 evrov znaša 620 evrov, medtem ko najnižja invalidska pokojnina že letos določena v višini 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar znese malenkost nad 388 evri.

V okviru tako imenovanega tretjega stebra, v katerem lahko ljudje prostovoljno varčujejo za upokojitev, varčevalci plačujejo (pre)visoke pristojbine zasebnim podjetjem za upravljanje premoženja v skladu. Najnižja osnovna pokojnina bo na spodobni ravni in usklajena z višino minimalnih življenjskih stroškov, ki od leta 2017, ko je bil pripravljen zadnji izračun košarice minimalnih življenjskih stroškov, za samsko osebo znašajo 613 evrov. Osnovna pokojnina se bo financirala z racionalizacijo davčnega sistema in delovanja države ob upoštevanju medgeneracijske kohezije. Število delovno aktivnih oseb se v Sloveniji zvišuje – v septembru 2021 se je glede na avgust 2021 zvišalo za 0,5 %, torej na nekaj več kot 906.400 (kar je že tretji mesec zapored največ, odkar spremljamo registrske podatke o delovno aktivnem prebivalstvu v Sloveniji). Na letni ravni oz. glede na september 2020 pa se je zvišalo za 2,2 %. Na mesečni in letni ravni sta se zvišali število zaposlenih in število samozaposlenih. Glede na avgust 2021 se je število prvih zvišalo za 0,5 % (na približno 810.000), drugih za 0,3 % (na približno 96.500), glede na september 2020 pa število prvih za 2,1 % (najbolj v predelovalnih dejavnostih) in število drugih za 2,3 % (najbolj v gradbeništvu). Prvi pokojninski steber temelji na medgeneracijski pogodbi. Gre za denar, ki ga država prejme od zavarovancev, ki vplačujejo premije pokojninskega zavarovanja. Ta sredstva nato država kot pokojnino izplačuje upokojencem. Višanje števila delovno aktivnega prebivalstva pomeni torej več vplačil premij. Zakaj torej ne bi zagotovili višjih pokojnin upokojencem?

Kako bomo to uredili?

• Starejšim zagotavljamo, da se bomo zavzemali za zvišanje pokojnin in njihovo zakonsko valorizacijo.
• Ustanovili bomo vladni svet za trajnostne pokojnine, ki bo vladi predlagal spremembe v vseh resorjih.
• Vztrajali pri ponovnem izračunu minimalnih življenjskih stroškov in uskladitvijo pokojnin s tem zneskom.
• Informacije o pričakovanem znesku pokojnin morajo biti na voljo vsem državljanom. Na voljo bo pregled prispevkov za socialno varnost, ocena pokojnine in število let do njene upravičenosti. Na podlagi teh podatkov se bodo posamezniki lažje odločali na primer o nadurnih časih v upokojitveni dobi ali o povečanju prihrankov.
• Predlagali bomo zvišanje plač osebam, ki prostovoljno delajo tudi po upokojitvi. Nadurno delo ali delo s krajšim delovnim časom se mora tudi ob upokojitvi poplačati. Starejši bi morali biti upravičeni do nižjega socialnega zavarovanja.
• Pripravili bomo ustanovitev državnega ali javnega sklada, kjer bodo ljudje lahko prostovoljno varčevali izven okvira obveznega socialnega zavarovanja. Hkrati bomo prihranke v tretjem stebru naredili učinkovitejše z zmanjšanjem pristojbin za upravljanje premoženja.
• Predlagali bomo vključitev rednega doktorskega študija v skupno zavarovalno dobo za največ 4 leta.