Trg dela po meri ljudi in trendov

Trg dela mora slediti družbenemu razvoju ter upoštevati nove trende na vseh področjih. Sedanja ureditev trga dela je zastarela in ovira prilagodljivo ustvarjanje delovnih mest, konkurenčnost, digitalizacijo, delo na daljavo, krajši delovni čas, dostop do trga dela in pravično plačilo.

Naši predlogi sprememb zakonov bodo upoštevali ravnovesje prožnosti in varnosti: delodajalcem bomo omogočili ustvarjanje novih delovnih mest in zaposlenim zagotovili višjo podporo v prvih mesecih brezposelnosti, prekvalifikacijo in strokovno svetovanje v okviru Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Trg dela in socialna varnost bodo težili k ustvarjanju delovnih mest, ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem, bolj vključujočemu zaposlovanju prikrajšanih posameznikov ter k poštenemu plačilu, razvoju zaposlenih, poštenim pogodbenim razmerjem in varnim delovnim pogojem.

Kako bomo to uredili?

• Dvig minimalne plače. Višanje življenjskih stroškov bi moralo voditi v povišanje minimalne plače. Priča smo podražitvi energetikov, hrane, cene najemnin rastejo v nebo, minimalna plača pa se je od leta 2011 dvignila za dobrih 250 eur.
• Pripravili bomo spremembo Zakona o delovnih razmerjih, ki bo omogočila prožen odziv na spremembe na trgu dela ob ohranjanju zaščite zaposlenih. Sprememba bo vključevala tudi pravila za prilagodljivo delovno uspešnost za delovna mesta samostojnih in ustvarjalnih delavcev.
• Uredili bomo ustrezno zakonodajo, ki ureja področje mobinga. Dejstvo je, da so v današnjih časih številni zaposleni izpostavljeni velikim, pogosto tudi nečloveškim obremenitvam in, da je mobing pogost spremljevalec njihovega dela. Poleg tega se v Sloveniji, kjer je v številnih delovnih okoljih še vedno uveljavljen sistem »uravnilovke« in negativne selekcije, čedalje pogosteje izvaja mobing tudi zoper zaposlene, ki pozitivno izstopajo in želijo dobre poslovne prakse prenesti tudi na tiste, ki delajo slabo, počasi ali neodgovorno.
• Odstranili bomo zakonodajne in davčne ovire, ki omejujejo krajši delovni čas, in zagotovili prilagodljive delovne pogoje za zaposlene starše in negovalce, zlasti dodaten dohodek med porodniškim in starševskim dopustom, ureditev delovnega časa in pravico do dela od doma.
• Pri opredelitvi zneskov podpore bomo uporabili koeficiente in uvedli samodejno valorizacijo minimalne plače glede na povprečno plačo.
• Povišali bomo kazni za agencije za zaposlovanje, ki ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu in ne izplačujejo poštene plače.
• Ustvarili bomo pogoje za zmanjšanje razlike v plačilu med spoloma v skladu s prihodnjo direktivo EU.
• Uredili bomo zakonodajo, ki ureja zaposlovanje invalidov, ki so vključeni v različne programe, kjer prejemajo plačilo za delo in tako zmanjšali njihovo izkoriščanje.
  • Določeni programi, kot je socialna vključenost, niso ustrezno financirani. Programi socialne vključenosti so socialni programi, namenjeni podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti. V programe se vključujejo invalidi, ki zaradi invalidnosti niso zaposljivi, kar Zavod po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji ugotovi z odločbo o zaposljivosti iz prejšnjega člena, invalidi I. kategorije z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije brez pravice do invalidske pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju, ki nimajo možnosti vključitve v ustrezne socialno varstvene storitve. Invalidi, ki so vključeni v programe socialne vključenosti, so mesečno upravičeni do prihodka, ki v povprečju znaša slabih 77 eur na mesec, kar se jim odšteva od prejemka denarne socialne pomoči. Mnenja smo, da je to povsem neupravičeno, saj se program praviloma izvaja vsak delovni dan in traja 8 ur (invalidi tako opravijo vsaj 6 ur dela dnevno!).
  • Prilagoditve na delovnem mestu. Delodajalec mora urediti prilagoditve na delovnem mestu, šele po prilagoditvi dobi povrnjene finančne stroške. Za delodajalce je to lahko velika finančna obremenitev, ki bi jo bilo potrebno subvencionirati pred ureditvijo prilagoditev.
  • Urejanje statusa invalida na način, da je najbolj ugoden za invalidno osebo. Status osebe, ki ima omejitve pri vstopu na trg delovne sile, je v Sloveniji trenutno urejen s tremi različnimi zakonodajami (Zakon o socialnem vključevanju invalidov, Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter Zakon o socialnem varstvu) in na tej podlagi je možno pridobiti tri različne statuse. Potrebno je urediti, da se za osebo upošteva najbolj ugodna zakonodaja, saj lahko predvsem mlajšim invalidnim osebam neugodno razrešuje njihov bodoči zaposlitveni status.
• Programi aktivne politike zaposlovanja omogočajo nesorazmeren dohodek. Tak primer je program Učne delavnice 2020: praktično usposabljanje za brezposelne pri delodajalcih iz socialnega podjetništva in povračilo upravičenih stroškov usposabljanja. Mesečni strošek izvedbe učne delavnice v obliki praktičnega usposabljanja za udeleženca znaša 740 EUR za šest mesecev z možnostjo podaljšanja še za nadaljnjih šest. Udeleženci programa so upravičeni do dodatka za aktivnost in za prevoz. Program omogoča, da delodajalec brezposelne spozna v konkretni delovni situaciji in jih praktično usposobi za predvideno delovno mesto, v skladu s programom učne delavnice, ki ga predlaga v ponudbi na javno povabilo. Udeleženec se v skladu s programom in ob zagotovljenem internem in zunanjem mentorstvu praktično usposablja praviloma polni delovni čas. V dogovoru s Centrom za socialno delo lahko oseba obdrži znesek denarne socialne pomoči, zaradi česar prihaja do nesorazmernih plačil za obdobje vključenosti v program. Znesek je potrebno omejiti, da je za udeležence enak in ne prihaja do razlik v plačilu.
• Programe javnih del bomo razširili tudi na deficitarne poklice.
• Uredili bomo dodatne programe za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije in štipendije za brezposelne osebe, ki se odločijo za deficitarne poklice.
• Redne uskladitve višine denarnih socialnih pomoči. Upoštevati je potrebno rast cen življenjskih potrebščin in višino redno usklajevati.
• Skrajšan delovni teden in krajši delovni čas za zaposlene. Pirati podpiramo štiridnevni delovni teden, šest ur na dan. Zaposleni bodo tako imeli možnost več časa preživeti s svojimi družinami, se posvečati svojim hobijem in drugim aspektom življenja, na primer kulturi. Več študij dokazuje, da krajši delovnik veča produktivnost.